IZVIRNO SPOROČILO: Frodo Bisagin
Torej otroku, kljub zagovotilu, da je ponizanje stvar subjektivnega dozivljanja odvzemamo pravico do subjektivnega dozivljanja in cutenj ter mu predpisemo, da se ne sme pocutiti ponizano in zagotovimo ( na podlagi le cesa), da je to vzgoja in ne ponizanje....
zakaj torej ne bi taksne porimere zakonodajalec bolj eksplicitno zapisal ter dolocil, od katerega leta starosti dalje otrok lahko subjektivno cuti in custvuje ter se pocuti ponizano in do kdaj namesto njega to doloca nemkdo tretji.... Ne gre skupaj, se ti ne zdi?
"Otrokom so naložene tudi nekatere dolžnosti. Zlasti je otrok dolžan izpolnjevati odločitve, ki jih starši sprejmejo v njegovem interesu. Upoštevati mora navodila in nasvete staršev ter pomagati pri delih, ki so primerna njegovi starosti in zdravstvenem stanju. Naložena dela pa ne smejo ogrožati otrokovega izobraževanja.
Otrok je dolžan živeti s starši oziroma tam, kjer oni to določijo. Vse to smejo starši doseči s samopomočjo, kaznimi in podobnim ravnanjem. Otrok po svojem 15. letu starosti mora v primeru, ko dela, prispevati za svoje izobraževanje in preživljanje.
Čeprav otrok postane polnoleten šele z 18. letom, se mu nekakšna delna polnoletnost prizna že, ko je star 15 let. Od tega leta dalje lahko samostojno razpolaga s svojim zaslužkom. Sam lahko sklepa pravne posle, še vedno pa potrebuje dovoljenje staršev za tiste, ki utegnejo bistveno vplivati na njegovo nadaljnje življenje. Lahko sklene delovno razmerje ali pogodbo o delu, razpolaga s svojimi avtorskimi in izumiteljskimi pravicami, pred sodiščem se lahko sam pravda ali napiše veljavno oporoko. Z dopolnjenim 15. letom starosti lahko otrok sklene zakonsko zvezo in pripozna očetovstvo svojega otroka. Ker na tak način postane predčasno polnoleten, potrebuje dovoljenje centra za socialno delo, ki mu to dovoli pod pogojem, da je telesno in duševno zrel ter sposoben za samostojno življenje. "
Vir:
Varuh otrokovih pravic +
Konvencija o otrokovih pravicah V čem je torej spornost novega DZ?
- stari zakon: "Starši delajo v otrokovo korist, če zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe
z ravnanjem, ki ga okolje sprejema in odobrava in ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka ob upoštevanju njegove osebnosti in želja."
- novi zakon: "Starši v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom skrbijo za korist otroka. Otroke obravnavajo in vzgajajo s spoštovanjem do njihove osebe, individualnosti in dostojanstva.
Otrok telesno ne kaznujejo in jih ne izpostavljajo drugim oblikam ponižujočega ravnanja." (zadnji stavek definira samo povzema Zakon o nasilju v družini, s čimer se je družba že prej opredelila do ravnanja, ki je sprejemljivo in ga odobravajo, ta je pa tudi skladen z OZN konvencijo o pravicah otrok)
Če pa hočeš za otroke določati starostno mejo čustvene zrelosti, jo dajmo še za odrasle. Ti pokažem par oseb, ki jo do konca življenja ne bodo dosegli - čustvene zrelosti, mislim.