Tako sem tudi jaz začela, pa tudi mislim, da se nobena na začetku ni tako hudo sekirala pa delala po milijon testov. To pride s časom, ko mesec za mesecem ugotavljaš, da nisi noseča. Midva sva sicer šele začela delati na tem, če ne zanosim tako hitro, ne bo nič tako hudo narobe, pri meni je problem bolj endometrioza, ki se mi zelo hitro ponavlja in ne bi bila rada vsako leto na operaciji. Ob vsaki operaciji ta pusti tudi posledice na jajčnikih in kljub temu, da jih sicer nimam še 30, mi grozi zgodnja odpoved jajčnikov. V takem primeru mislim, da bi vsaka hotela zanositi čimprej.

Glede vgnezditvene tudi jaz ne bi trdila, da je 100 % to res to. Jaz sem imela en čuden izcedek ta mesec, tam okoli 19. dne. Pa rahle bolečine. Potem se je izcedek vlekel celo 5 dni. Drugače imam M na 28 dni, torej reden ciklus. Držim pa vseeno pesti, da je vgnezditvena.

Včeraj sem začela z merjenjem BT, tako da bom videla, kdaj imam ovulacijo, čeprav se mi zdi, da jo kar fejst čutim vsak mesec. Bomo videli, če se bo ujemalo s temperaturo.

Nisem hotela nič napisat, ker je vsaka izmed nas drugačna in sama pri sebi najboljše ve kako funkcijonira, ampak mi ne da mira
Zelo dobro poznam te občutke, eno leto sem se iz meseca v mesec borila z njimi. Nisem spala, nisem jedla, skoz sem bila napeta in pod stresom, v pričakovanju in čakanju na tisti dan. Ponavadi sem že par dni prej delala test,porabila veliko denarja in predvsem svojih živcev. Veliko stvari sem v tistem času zamudila, prvič ker nisem bila pozorna na svet okoli sebe, drugič pa ker sem si mislila kaj pa če....
Potem sem si pa rekla, da je tega dovolj, zmanjšala sem branje na forumu, pogovore o tem z drugimi ljudmi, si vzela čas zase, za prijatelje, spila kak kozarec več na čagi in sčasoma sem se navadila tega bolj sproščenega. Nisem več v krču od 20 dne cikla, ni zanositev edina stvar, ki mi gre po glavi, nisem več vsa napeta in pod stresom in življenje je veliko lažje. Nimam več ves čas občutka napetosti.
Hočem samo rečt, da vem, da popolnoma ni možno odklopiti, par dni pred M se tudi meni  naselijo škratje v glavo, v vendar jo manj zoprni in niso 24/7 prisotni, je pa možno vzeti vse na izi, se sprostiti in uživati. Bo ko bo, najbrž že tako mora biti.

In glej ga zlomka, pri meni je tako, da ponavadi ko sem sem 100% prepričana da ta mesec ni možno, ker smo zamudili O, me začnejo boleti prsi (k me ponavadi ne), me špika in vse, da bi me zmotilo in spomnilo da sem pozabila razmišljati na zanositev in na paniko in grozo ki jo prinese čakanje. Pa se ne dam!! Imam pač PMS, jutri bo boljše

Nisem hotela pametovati, samo povedati, da je mogoče vse skupaj omiliti.

Se podpišem pod LS post.
Se počutim, kot da bi govorila o meni. Res je, da ko načrtuješ in se spopadaš s temi neuspehi, fake nosečnostnimi znaki in z večnim vprašanjem KAJ ČE???

Jaz sem v enem obdubju ignorirala čisto vse. Popolnoma sem NEživela! Groza. Prav čudno je, da sem potrebovala toliko časa, da sem se prebudila. No, zdaj je življenje lepše. Delam stvari, ki me veselijo, se tu pa tam še obremenjujem z znaki, ampak moja M vedno pride in zadnje čase je še celo točna - ne morem verjet glede na zmešnjavo, ki sem jo imela prej. V glavnem, res je, da je v življenju toliko stvari, ki te razveseljujejo, da se je skoraj brezpredmetno obremenjevat z vsem tem, ampak VEM, TUDI JAZ SEM BILA GLUHA ZA TAKŠNE NASVETE V TEM OBDOBJU. VSE MI JE BILO LARIFARI, KER SEM SI POTIHOMA MISLILA, DA SAJ NE RAZUMETE PA JAZ SEM DRUGAČNA IPD. Pa ni bilo daleč od resnice. S ponosom povem, da sem v 29. krogu in ne mislim obupat pa tudi če pridem do 50., ker če je to potrebno bom vse to dala skoz in zraven ŽIVELA!
DRŽIM PESTI ZA VSE VAS, DA BI ČIM PREJ ZAGLEDALE PLUSKE!!! PREDVSEM PA CARPE DIAM!!!

Črtica1 in anonimna , seveda navijam, da bo rezultat ugoden. Je pa vseeno bolje, da poskusita malo odmisliti in šele na dan D, ko naj bi se ulilo, stopita v akcijo. Škoda testov in predvsem živcev za kaj drugega, vsaj mene je vedno potem realnost kruto počila po glavi. Pri nama je test spravljen na meni skrivni lokaciji, ker se v podobni situaciji, kot sta vidve, ne bi znala zadržati . Nekaj dni še tačke stran od testov...potem pa nalulajta . Navijam za vaju, pa tudi za preostanek punc na seznamu, tistim, ki ste pa ta mesec modre en , boste pa rozike v naslednji rundi. Ne damo se kar tako...

Jaz sem ta mesec najbrž že oddelala svoje (upam, da bo čez dva tedna kaj lepega pokazalo) in se že spreminjam v Balončka Tončka....tale napihnjenost me grozno matra, vsak mesec od O do . A obstaja kakšen način, kako jo ukiniti ali vsaj omiliti?

< Sporočilo je popravil gorenjkica -- 10.8.2012 12:00:33 >

Evo jaz nazaj...uff ste se razpisala...si bom zvečer vzela čas, da vas preberem. No mene lahko obarvate z modro, gremo v september. Se tipkamo zvečer.

Night, tudi jaz sem imela endometriom na jajčniku in imam za seboj laparoskopijo in histeroskopijo.
Se strinjam z vsem kar si napisala in tudi jaz še nisem blizu 30. im.
Samo vseeno, nekako ne paničarim..
Sem pa imela laparo pred 11 meseci, začela sva šele sedaj.

Oh, sem prišla samo prečekirat, preden letiva na morje, ampak moram tole napisat, bova šla pač na naslednji trajekt...

Točno to kar sta napisali LS in Curly drži. Tudi jaz sem v teh 2,5 letih polulala testov za... raje ne računam. Če bodo kdaj na psihiatričnem oddelku iskali kandidata za prakso primera lulitisnatestitis, se javim, ker takega majstra daleč okoli ni. Je glih ena razlagala, da je včeraj hodila v smeti gledat 1000 test. Jaz tudi, sem se že kar na vonj navadila, enkrat sem celo test nesla v smeti v sosednjo vas, da ga butara zmešana ne bi cel dan hodla čekirat v lastne smeti, seveda sem ga prinesla nazaj domov in ga vrgla v lastne smeti in čekirala do drugega testa... No, zdaj sem iznašla patent- peč na drva, polulan test flikneš noter (z desno se upiraš, ne, ne ga noter vršti, pol pa leva roka hitro vrže) in zagotovo ne moreš več čekirat tega testa). Ampak meni je blo luštno tole lulanje, pač se rada žrem, skoz sem neka žrtev, vedno sem za kake neumnosti, sam da se dogaja, pa čeprav se je takrat v mojem življenju dogajalo predvsem lulanje, ker mi drugo ni bilo pomembno.
No in tako kot sta predhodnici napisali, prideš do točke, ko ne moreš več delati bedaka iz sebe(enkrat smo se mal o tem pogovarjale, je to po 1,5 letu poizkušanja), potem pa začneš živet in uživat življenje, ki je tudi brez + testa prelepo, če si ga le narediš takšnega.
Res vam ne želim soliti pameti, kako odklopit do ponedeljka, ker vem, da je to takrat najtežja stvar. vsaka pri sebi bo vedela kako, kdaj in zakaj, ko bo čas za to. Vsem pa želim, da ne greste čez 2 letno kalvarijo v borbi za , ampak, da jih zagledete še preden bo listje začelo odpadati.
In kakor je LS napisala, tudi če kak kozarček rukneš na žurki, ni panike.

Midva sva tudi na začetku - zdej bo 3. krog. V prejšnjih dveh ciklusih sem imela VSE znake nosečnosti - razen izostanka M... sem sama sebi dokazala, da fantaziram na polno. Po moje tudi zaradi samega navdušenja, da sva se odločila za  in se energija usmeri samo še v pričakovanje dveh črtic. Zdej sem se umirila in to vzela kot del življenja. Sem pa prepričana, da dnevi pred M bodo vedno v pričakovanju najboljšega (in z vsemi škrati zraven - kot praviš LS).

Verjetno je vso to razmišljanje in seciranje več ali manj nujni del načrtovanja družine, saj greš zavestno v to. V vsakem primeru je tudi lepo obdobje, še lepše je ko se zaključi s .

mogoče je delovalo kot da res razmišljam samo o tem..ampak daleč od tega..pri 21 letih se popolnoma nič ne obremenjujem kdaj bo..ta mesec sem si na začetku rekla da ne bo nič ker hočem nekaj urediti..pa se je uredilo samo in znaki so prav tako prišli sami..presrečna bova če bo, če pa ne bo pa drug mesec..M so redne, ovulacije so, zdrava sva, ne vem zakaj bi se mela kaj za obremenjevati..