NatašaC hvala za odgovor. Ne bi rada, da bi prej sprožili. Razen, če ne bo indikacij za to. Če bo pa otročku čist luštno v trebuščku naj pa kar na datum počakajo.
Bo pa sigurno CR, ker naravno žal ne gre. Čeprav bi si zelo želela. Ampak važno, da je vse uredu. Sem imela pa v prvo super izkušnjo tudi s CR (spinalni blok) tko da mi ni panike. Samo naravno je pa le naravno.

Pozdravčke vsem.....

Lep pozdrav

Tudi mi pricakujemo sneg. Verjetno ga bo res samo za vzorec, samo ta prvi sneg je meni vedno najlepsi!

doberdan: Mi je res vse tak novo in vznemirljivo... pa vsak dan milijon vprasanj, po moje bo pa itak se bolj hecno, ko bo nas fantic dejansko tukaj! Itak da bi rada vse naenkrat vedela in se naucila, to vedno znova probam pa mi se nikol ni ratalo.

Ampak je res fino brat, kako ste se 'spopadle' z dojenjem in temi zadevami. Se mi zdi vcasih, da je toliko nekih nasprotujocih si mnenj okoli tega in potem je fajn dobit siroko sliko in se pripravit. Je pa res, da tukaj vzpodbujajo dojenje in, vsaj mislim, da lahko nekje okrog 30. tedna grem na posvet s svetovalko za dojenje, ki je na voljo tudi po porodu. To mislim vsekakor izkoristit.

Hm jaz ne razumem cisto tega obcutka da 'nekaj dol tisci'. To cutite v noznici al v trebuscku? Meni trebuh, ce ze tisci, naprej tisci.
Edino kar cutim vcasih je, ce se dete premika in brcne v maternicni vrat od znotraj ali kje tam blizu, samo vseeno nimam obcutka, da bi kaj dol tiscalo.
Upam, da so pri vas res samo obcutki taki in, da se bodo otroci rodili takrat ko se morajo

Pri nas se ze pece strudl. Ena runda ni bla dovolj, je treba blo se drugo spect

Doberdan - jaz sem povedala G, da ko sem utrujena oz. mi je naporno (služba), me začne tiščat dol na medenico. Je rekla, da bo za vsak slučaj izmerila MV. Ta pritisk dol oz. tiščanje je lahko tudi znak popuščanja MV. Ni slabo, da omeniš te bolečine na pregledu....Meni se je zdelo malo hitro, da so se pojavile take bolečine in sem ji zato omenila. PA vprašala me je, če slučajno delam kdaj več kot 8 ur, da če bi/bom mi bo napisala potrdilo, da ne smem.

Katniss jaz imam tak občutek, kot če bi imela res ful dolgo časa, pri močni menstruaciji, tampon v nožnici in....ne znam ti drugače povedat. Tak neprijeten občutek je.

Pregled za sladkor - sem na MO dobila navodila za pregled in da se moram naročit. Ali mogoče katera ve, ali je vseeno v kateri laboratorij grem....jaz imam G kar daleč (45min vožnje) in mi je malo odveč se vozit še en dan tja v ZD na ta test....ali lahko naredim ta test v drugem ZD? Gre pa za drugo zdravstveno enoto....Gorenjska in Ljubljana.

Naslednji pregled 27.12.
3d UZ 7.1.

Jaz sem pa omenila, da me tišči navzdol in me ni nič pregledala. Se pa spomnim, da prvič me pa je. Pa cukr test mi tud ni omenjala, ker ona itak ne daje na te teste (čeprav sem pomislila, da me bo, ker je bil otrokov trebušček povečan, sam lahko je bil res samo zaradi lege otroka). Je pa tko, da sem se vsega skup zredila 2 kg in potem mi ne teži nič.

JUTRO!!!!

Men pa čas tolk leti ... ;), da je nosečnost čist na stranskem tiru ... ;) bo vsaj hitro minilo do aprila ;)
Med tednom služba, ki me fizično zmozga, potem me čakata hčerkica in možek in pisanje knjige, vmes je treba kej pospravit ... včeraj sem delala generako kleti, ker sem se odločila, da do prihoda dojenčka spravim hiško v red! ;) Preselili smo se pred tremi leti, zdelano je notri vse (pač še manjka nekaj pohištva), samo dve sobi nista uporabno zaradi stare šare, ki je še od selitve v škatlah ... ;) eno bo rabil dojenček, eno bi rada jaz zase za šivanje in ustvarjanje :) Pa je včeraj letelo stran stvašta ... old love letters, OŠ, SŠ in faks materiali, vse, kar sem leta šaparala, češ ez 7 let vse prav pride ah ja ... ;) starega papirja tolk, da bi fajn zaslužila ;) Zvečer sem se počutila dolično ... čaka me v tej sobi še dan dva, da vse dan na mesto, čaka me škatla fotografij (ki niso po albumih in bog ve, kako bom s svojim kutjim spominom kaj spravila skupaj, da bo to tm, jer mora biti), čakajo me ure urejanja mojih znamk, ki se jim ne bom odpovedala ... ;) ampak bo ;)

Potem pa še dojenčkova soba, ki se ji tolko ne mudi, ker bo tako najprej miška pri nama, poleg tega je s tisto sobo manj dela, samo stran metanje službenega materiala zadnjih 10 let, ker sem spet vse šparala ojoj ... več prostora kot ima človek, manj je pripravljen sproti stran metat :P

ena me je prosila, da poročam o shoppingu ... bila sem Kiku, H&M, C&A. Iskala sem samo hlače, drugega nisme niti gledala. Kik ima samo kavbojke, ampak normalne kroje, HM in CA imata kavboljke in hlače, s tem da HM samo konreček, CA pa normalne kroje. Vseeno sem imela problem, ker mi nič ni bilo prav, ker pač nisem suhica; normlano nosim št. 46 in čeprav sem se do zdaj zredila samo 2 kili, so očitno tile kroji nekam bedni, ker mi niti 46 niti 48 ni bilo nič tako prav, da bi bilo res udobno in komot :( sem bla čist slabe volje :( na koncu sem si kupila ene platnene hlače (ki se ne raztegnejejo) in so mi prav, samo mi ziher ne bodo do konca ... in eno črno lepo trenirko, jo mora probat k čevljem, ker je tak material mal svetleč, da kao zgleda kot hlače, probat morm, da viidm, če bo uporabna za službo sploh. Sem si pa potem v CA kupila en pas (tisto gumico za čez trebuh), pa si jo bom prišila na ene svoje kavbojke, ki so mi odlično in imajo nizek pas in mislim, da jih bom ves čas lahko nosila. Cene so pa v vseh treh trgovinah 20 ali 30€ za hlače, kar je nosečniške trgovine niti nisem namen imela it, ker se nisempripralvjena keširat ...

a mate kej snega? tle NIČ, kao pada, amapk nič vse skupi ... mi smo šli vleraj še v gozd nabrat mah za jaslice ;)

bebika1 ... ja, veš da lahko aprilčice zvejo, da sva bli sošolki na faksu, joj kok je blo fajn! ;) angleščina je zakon ... jaz sem zadnjič tistih 14 dni na bolniški res "trpela" - in ko sem šla v četrtek v službo, sem ugotovila, da sem najsrečnejša, ko lahko delam :))) da ne bo pomote, P se VESELIM, ampak ko bo čas za to ... bolniška je pa nekaj drugega ... ;)

Zdaj pa grem ... imam pol urce dela z enim strokovnim pregledom, potem morm pospravit stanovanje, potem pa gremo v LJ na kosilo ... popoldne dobimo obske ... se beremo ;)

Papa


_____________________________

Če si užival v izgubljanju časa,
ta čas ni bil izgubljen.

Punce tako lepo je brat lepe novičke glede MO. Jaz se bom še načakala:D Hihi sej gre čas res hitro.

Glede dojenja - prvo sem dojila samo 1 mesec in 15 dni. Nisem bila pripravljena na takšne težave, stres in "pametovanje". Meni se je samoumevno zdelo da bom brez problemov dojila. No ko bi nama skoraj ratalo je patronažna naredila paniko ker se tamala ni nič zredila izgbuila pa je 20 g v enem tednu, s tem da sem jaz imela mleko le s težavo se je privajala na malo več dela kot ga je mela po flaški (ukinjati sem ravno začela flaško in sem mislila da nama bo uspelo)...pa je patronažna zahtevala da ji naj dodajam po flaški. Rezultat: jok in stok če sem jo želela pristavit, prebolela sem 5 kratno vnetje zaradi črpanja in nato izgubila mleko...imela sem krvave bradavice (pa ne zaradi male amapk zaradi črpalke)...v bodoče bom sama presodila kako in kaj ne bom se ozirala na to kaj pravijo drugi. Se že zdaj aktivno pripravljam na dojenje in postopoma utrjujem bradavice, mažem z multimum kremo, bepanthenom samo da bo dojenje steklo tako kot si jaz želim. Se pa čim več informirajte že zdaj, ker v šoli za starše samo poudarjajo kako je dojenje pomembno noben pa ni povedal do kakšnih situaciji in težav lahko pride. Tudi če ne boste dojile SI ZAPOMNITE NISTE SLABE MAME!!!! Noben vas ne bi smel zaradi tega obsojati, pač jaz sem preveč poslušala "izkušene" ljudi, kar umirjeno in z pozitivnimi mislimi:D

Nanita se popolnoma strinjam s tabo glede dojenja. Tudi pri meni je patronažna bila katastrofalna in me ni podpirala in mi pomagala. Sem se kljub vsem trudila, sam kot sem že enkrat prej pisala, so bili pri meni krivi hormoni. Tokrat vse pošljem nekam in jim zaprem vrata. Ko si prvič mamica in si nesiguren, ti vsako mnenje postavi dvom v sposobnost. Razmišljam tokrat, da bi tudi jaz šla do kakšne svetovalke pred porodom, da dobim še kakšen nasvet več. Ker sem že pozabila kaj in kako. In dojenje je nekaj lepega in najboljšega za otroka, vendar je tudi naporno in zahteva marsikaj od ženske, ampak ko steče, pa steče in potem spet zašteka in spet steče. Skratka fajn se je malo podučit o tem preden rodiš. Pa na materinski šoli bi se tud lahko malo več osredotočili na to temo. In vsaka mama je najboljša mama, če doji ali ne. Važno, da imamo otroka rade in mu nudimo vse, kar potrebuje v tistem momentu.

Punce, glede dojenja pa poskušajte sebe in svojo intuicijo poslušat. Ma malce vztrajat. Jaz sem prvemu morala dodajati, ker se ni dovolj hitro redil (pa sva se kljub temu dojila do 13 meseca, ko sem prekinila zaradi naslednje nosečnosti). Drugega sem polno dojila do 24 meseca, tretjega pa polno do 21 meseca. Tako da če v prvo ne gre ne obupat. Je pa res, da ti v prvo absolutno premalo povejo in pokažejo ter vzpodbujajo. Tudi glede handlinga je bilo tako. S tretjim sem morala hodit v razvojno ambulanto, ker je bil v porodnišnici pod lučko, pa na fizioterapije in šele tam sem izvedela, kako naj bi prav ravnali z dojenčkom. Vsaka bi po moje morala pri prvem to doživet. Pa žal ne. Tako da mi je zdaj kar hudo, ko opazujem mlade mamice, kako napačno prijemljejo svoje otroke. Ampak, saj vseeno zrastejo. Tako da ne se takoj vdat.

Večer punce!

Uf, sem imela kar veliko za prebrat...ste pridne

Vglavnem v petek sem imela MO...vse je kot mora bit. Imeli bomo pa Torej me intuicija ni varala Moj je itak ful vesel, čeprav bi bila tudi punčka zanj super, sploh zej ko se je navadil na punce Naslednji pregled imam 3.1. Cuker test pri meni odpade, saj me itak kontrolirajo na diabetološki.

Glede dojenja: katniss, če ti ne bo ok dojit pred drugimi, se pač umakneš kam, kjer boš sama z dojenčkom. Sej ponavadi ima tudi otrok rad takrat mir. Nekatere prisotnost drugih in recimo pogovor moti in se ne dojijo lepo oz. celo nočejo zagrabit. Kakšne pa sploh ne moti. Boš videla, ne se s tem obremenjevat. Sej če imaš črpalko je ok, lahko ti prav pride. Jst osebno ne bi črpala, če se otrok lepo doji...nekateri ne marajo flašk, ker so navajeni bradavice, drugi pa se potem navadijo flaše in se nočejo več dojit, ker se morajo pri dojenju veliko bolj matrat. Tako da če ni potrebno ne dajaj flaše...moje mnenje. drugo je če res nimaš dovolj mleka in moraš dodajat. Predvsem pa poslušaj sebe in svoje občutke in naj te razne "tete" in patronažne preveč hitro ne vržejo s tira, da se otok ne redi dovolj itd. Po mojih izkušnjah vse preveč hitro svetujejo dodajanje. Vsaj tu v Slo, kako je gor pri vas ne vem.

Moja izkušnja dojenja je dokaj grenka...sem "uspešno" dojila 3 mesece...že med nosečnostjo sem upala da bom dojila, nisem pa bila prepričana da bom lahko, ker imam ploske bradavice in ogromne joške...ampak sem rekla poskusila bom in bo kar bo. No že v P mala ni hotela bradavice zagrabit pa če sem se na glavo postavila...tudi s pomočjo babice mi ni ratalo...tako so mi že v P svetovali nastavke za dojenje...s tem je mala takoj zagrabila in lepo jedla...po 3 dneh pa je postalo vse nočna mora...mala je zaspala po 2 min dojenja...enostavno je nisi zbudil pa konc, pa ni bila zlatenična ali kaj drugega (ti otroci so namreč bolj zaspanci). Doma potem je še kar šlo, seveda z nastavki...no po 1 tednu mi je bilo pa to že prav zoprno, ker sva se dojili po eno uro...imela sem občutek da ves dan samo dojim, da sem dobesedno samo molzna krava, za nič drugega dobra. Sprva sem dojila samo leže, ker zaradi šivov nisem mogla sedeti (malo sem se strgala pri porodu)...ko se je to zacelilo, sem probala sede, pa ni šlo, ker imam prevelike dojke in pa bradavice tako spodaj na dojkah, da moram dojko prov privzdignit, da otok sploh lahko pride do bradavice...kar je pomenilo da bi rabila vsaj še en par rok, saj sem morala z eno roko držat otroka, z drugo dojko, s tretjo pa nastavek...seveda to ni šlo...in sem dojila še vedno leže...to je zame pomenilo grozo, ker sem ogromno morala preležat, bolel me je križ, med dojenjem nisem mogla nič delat, bilo mi je dolgčas itd. Vglavnem zasovražila sem vse skupaj. Kjlub temu sem vztrajala, ker mleka je bilo dovolj in pa imela sem občutek krivde da bi nehala in s tem otroka oropala najboljše hrane. Poleg tega zaradi ležečega dojenja nisem mogla it nikamor, ker zunaj leže ne moreš dojit, sploh ne pozimi. Tudi na obiskih ne, razen pri starših, sestri, ko ti kako posteljo odstopijo. Hkrati sem sama prebolevala še poporodno depresijo, kar je doživljanje dojenja pri meni samo še poslabšalo. Kak dan je šlo dojenje tako slabo, da sem zvečer zaradi sebe mali dajala mleko po flaši oz. je to moj naredil, da sem bila jaz malo frej. In po pravici povedano bilo je čudovito! No pri 3 mesecih se je mala sama odstavila...14 dni sva imeli borbe, se je drla vsakič ko sem jo hotela pristavit...kar čez noč se ni hotela več dojit...no po 14 dneh sem obupala in nehala dojit. Šli sva na flaško...sama sem si potem še 2 meseca črpala mleko in ji ga dajala...postopno ga je bilo vedno manj in sem AM dodajala, pa itak sva počasi potem že z GH začeli. In moram priznat, da je bil prehod na flašo zame osvobajajoč...dobesedno se mi je takoj izboljšala tudi depresija...zato, ker so se mi normalizirali hormoni in ker se pač nisem več počutila tako vezano na hči. Mene je pač ta občutek dobesedno ubijal. Tako da sem rekla da jaz ne bom nikoli več dojila. No ampak sedaj sem mnenja da sem bolj izkušena, več vem, vem kje so bile napake in kaj se da po praviti...tako da bom zopet poskušala dojit...če bo šlo bo šlo, če pa ne pa ne...sigurno pa ne bom sebe in otroka toliko časa "mučila"...ker vem da tako obremenjena mama ni najboljša mama...čeprov sem vseeno ponosna nase, da sem kljub težavam uspela 3 mesece malo hranit z najboljšim kar sem ji lahko dala.

No to je moja zgodba. Sem se kar razpisala Upam da ni katera že zaspala zraven

Zej grem pa na kavč..mala je končno zaspala, moj nogometaš notri pa nabija da je joj

Lahko noč

Dobro jutrooooo srečke nosečke!

Kako ste preživele prvi decembrski vikend? Jaz bolj "u izi", s tem, da sem se spravila vsaj plavat. Je bilo super, samo danes točno vem za vse mišice, ki jih imam. Super, da smo prejeli tudi pošiljko snega!

Zanimivo in poučno je brat vaše izkušnje z dojenjem, sploh za mene, ki tega še nisem dala skozi. Tako da hvala, ker delite. Se bom tudi sama malo pozanimala, na kakšne vse načine se lahko že preventivno pripraviš na to.

Želim vam lep začetek delavnika!

Jutro, pa še eno ..
za nami tudi umirjen vikend..v petek je šel sine k babici prespat, tak da sva mela z možekom večer zase...
v soboto sm bolj kot ne počivala, me je nekaj "čudno "bolelo tam spodaj...ne vem, zgleda mal preveč letanja čez teden, stres v službi, pa se nabere..včeraj prva adventna nedelja, nardili smo venčke, skuhali, pospravili...počival in se cartali...
Tam na izi vikend, res...

Upam, da ste tudi ostale ok, lep začetek tedna želim...

Pozdravljene sonosečke

tudi za nami je lep in pester vikend. Sem pa vesela, ker mi je pri vsej akciji uspelo narediti adventni venček, sem mislila, da mi bo zmanjkalo časa.

Mene na pregledu G nič ne pregleduje spodaj, razen prvič in potem čisto proti koncu. Edio, če sem imela kdaj težave z vnetjem, ki se ni pozdravilo.
Trenutno se počutim krasno, tudi tišči mi ne preveč trebuh na dol, sem pa zvečer prijetno utrujena, kar začutim, ko se uležem v posteljo.

Z dojenjem nisem imela večjih težav, oz. bi temu rekla, da ji h ni bilo. Pri prvi in drugem sploh ne, tretji je bil zlatenčen in zaspanček, ampak na srečo se je lepo dojil. Četrti je sicer vedno pridobival po spodnji meji, ampak mu ni nikdar nič manjkalo in se nisem obremenjeval z očitki P, ker je bil izredno dobrovoljen in krasen otročiček, super napredoval, je pač bolj suhec. Peta je tudi na začetku zgubila na teži, pa sva potem hitro ujeli pogostejši ritem dojenja, sem jo pač zbujala na 2 uri in potem je lepo pridobivala, še preveč . Tako, da če potegnem črto pod to, je bilo pri vsakem drugače, ampak čudovito in brez težav. Tudi mastitis sem vedno uspela zatreti s pomočjo tuširanja in masaže. Črpala si nisem mleka nikoli, sicer sem enkrat poskusila, pa je tako zamudno in boleče, da se nisem nikoli več lotila. Zunaj sem dojila normalno kot doma, pazila sem le, da sem imela vedno spodnjo majico pod majico ali pa majico z večjim izrezom, čez sem se pa z ruto zakrila (tako za okoli vratu) in to je bilo to. Na obiske itak hodim samo k poznanim in takim, ki jih to ni motilo, zunaj mi pa tudi ni bil problem, sem se na klopco usedla, tko da nisem bila ravno moteča za druge in to je bilo to. Sem pa tudi dojila že med hojo, če je bila nuja, pač čim manj komliciraš, bolje bo. Važno je, da poslušaš sebe in otročka, ne druge. Vsaki od nas paše nekaj drugega, ravno tako so si različni otročki in jim ustreza vsakemu svoj način. Sem pa vse dojila dolgo, zadnjo še vedno dojim. Četrti se je odstavil tisti dan, ko sem šla rodit peto in se ni hotel več, ko sem dva dni kasneje prišla iz P. Tako se je on do sedaj dojil najmanj časa, do 16 meseca.

Hlače jaz še kar nosim svoje, imam take z nizkim pasom, pa gre. Trebušček je pa že kar lepo okrogle, čeprav nosim bolj zadaj, pa ob straneh.

toliko zaenkrat

lepo bodite

< Sporočilo je popravil san -- 3.12.2012 9:59:22 >

Dobro jutro!

Fajn je brat te zgodbe o dojenju, samo tako dejansko vidis, da so te stvari res malo bolj kompleksne, kot pa ti probajo predstavit.
No meni so zdaj pac samo povedali kaksne so prednosti, res pa je, da je bilo to v 15.tednu. Okoli 30.tedna pa lahko gres tudi na posebno svetovanje, tako da bom kr izkoristila...
Tukaj baje tudi kr hitro zacnejo komplicirati, da otrok ne dobiva dovolj ipd. Vsaj kolegica je tako rekla pa se jim ne uprla in na koncu hcerko dojila do 18 mesecev al nekaj podobnega. Pri eni drugi pa je res bilo tako, da ni imela dovolj mleka in sta oba pristala v bolnisnici, ker je fantic bil ze res podhranjen .

Jaz sem si danes za zajtrk privoscila granatno jabolko. Ne me vprasat, zakaj ravno to, ker sem kuhno tudi celo na rdece zraven prebarvala in moje dlani so tudi fino flekaste... okusa pa nima ne vem kako cudovitega. Sem jo videla v trgovini pa sem jo mogla met Verjetno prvic pa mogoce cez dolgo casa spet!

Vikend sva lepo mirno prezivela, z veliko cartanja na kavcu hihi. Je blo tud vreme tako za to. So se pa brcike kr fino okrepile in parkrat sem videla take valove na trebuscku, ko se je premikal. Res fini obcutek .

Vse, ki imate MO danes, uzivajte v pogledu na vase nadebudneze!
Pa upam, da vas ni zasnezilo prevec

Nadinne nekako tako se je tudi pri meni dogajalo z dojenjem...zaradi tega sem zapadala v depresijo, sploh po določenih komentarjih zagriženih mamic, ki so dojile..na koncu me je že mož pošteno pocukal za rokav in reku pogovorit se morava. Pogovor mi je še kako dobro del, sploh ko mi je mož tako pomagal, ponoči je vstajal jo ujčkal, jo fotral po flaški...neprecenljivo. Res imam kar se tiče tega dobrega moža, je pa zaradi depresivnega stanja tudi najin zakon začel trpet...zato pa je načel pogovore:D Tokrat bo kar bo se ne bom sekirala, sploh zdaj ko vidim našo malo princesko, zdrava je, živahna je, napreduje:D Ni večje sreče. Se vidi da ji kljub vsemu ni nič manjkalo.

Vsekakor pa se bom na dojenje bolje pripravila..če pa ne uspe pač ne bo uspelo. Ne bom več pustila da mi dojenje kvari srečo starševstva:D Važno je da so otroci zdravi.

Me pa veseli, da ste načele pogovore o tem, vsaj v prvi nosečnosti se o dojenju nikol do rojstva nismo pogovarjale, tako da v veliko pomoč je vsem prvorodkam da dobijo čim več informacij in se ustrezno na to tudi pripravijo (fizično in psihično).

V petek imam pregled, stopila bom ravno v 19 teden...jutri dam vodo, upam, da bo vse tako kot mora biti. Moje počutje tak niha...včasih mi je hudo slabo, da o prebavnih motnjah ne govorim

Ma za naše sončke bomo vse potrpeli:D Držite se pa pridno klepetajte, vas rada berem:D (Vsem ki imate danes MO naročam da čimprej napišejo lepe novičke):D

Ojla,

na hitro ker nimam veliko časa....moram po malo v vrtec. MOje počutje ni nekaj super, ker me mali z glavo ful tišči v kolk in me je danes proti koncu delavnika ful bolelo....sem komaj hodila. PA še dve sta na bolniški in imamo kaos.

Dojenje - dobro se je čim več informirat....tudi prebrati o tem, če ne steče in so težave. Naj sodelujejo tudi partnerji. Ker mene je tudi moj rešil, ko mi je rekel, da je za otroka bolje zadovoljna mama, ki ne doji, kot pa totalno depresivna mama, ki se matra dojit. Vem da sem se trudila in naredila vse kar je bilo takrat v moji moči, ampak ni šlo. Tudi moj ati mi je lepo rekel, da z glavo skozi zid pač ne gre. Upam, da bo v drugo bolje.

Hejhej!

Joj kako pridno čvekate, vas komaj dohajam .

Fajn, da ste sprožile debato glede dojenja. Jaz še nikoli nisem šla skozi to in mi tako prav pridejo različni pogledi na to, čeprav moram priznat, da se doslej nisem nikoli obremenjevala s tem, kje bom dojila (sem nesramežljiva in me pomoje ne bo motilo dojit skoraj nikjer) in kaj bo, če ne bom mogla dojiti. Upam sicer na idealen scenarij, da bo šlo in da se mi prsi niso zastonj grozno povečale , mislima pa tudi, da se mi ne bo podrl svet, če me bom mogla dojit ali če dete ne bo maralo mojega mleka.

Trixxy na Body balance hodim v Sokola na Viču. Tja sem hodila že prej in samo nadaljujem. Ni pa to posebna vadba za nosečnice, ampak splošna za vse. Jaz sem samo zmenjena z vaditelji, da mi pokažejo prilagojene vaje za nosečnice, pa bolj spredaj se postavim, da me lahko nadzirajo, če kaj delam narobe. In če mi kaj ne paše, pač tisto uro ne delam oz. delam, kar vem, da lahko, po koncu ure pa vprašam za prilagoditve. Vsi so zelo prijazni in me spodbujajo. Trenutno sem menda ena od dveh nosečk, ki hodita na to vadbo, sem pa že prej kakšno opazila. Enkrat je bila ena že dva dni čez rok, pa je še telovadila z nami .

Tiščanje večina toži, da jim dete pritiska dol, mene pa tišči nekje gor pod rebri. pa očitno tudi nekam na želodec vse pritiska, ker imam pogosto težave z zgago.. Še kakšna taka? Mogoče pa še pridete za mano, glede na to, da sem marčevka in vas običajno malo prehitevam

A še katera bere kaj v zvezi z nosečnostjo ali porodom? Jaz po priporočilu marčevke Ninibo berem The secret life of the unborn child in mi je strašno zanimivo. Gre za področje prenatalne psihologije. Zame čisto nekaj novega.... . Se pa priporočam za še kakšno fajn literaturo.

Pridno božajte trebuščke!

lep mrzel večerni pozdrav!
zanimivo mi je prebirat vaše zgodbe o dojenju,jaz sem mislila da je to bolj enostavno,ga priklopiš na dojko in je to to . očitno se bom še veliko morala naučiti,sicer pa izkušnje veliko prinesejo .

jaz sem pa danes bolj aktivno preživela dan,sem se kar celo dopoldne sprehajala po sončku in opazovala mamice z dojenčki.ter ramišljala da je to najlepši dar ki nas čaka v življenju.

no tako punce,uživajte naprej in pridno božajte bušije

Večer.

Kak lep dan je za mano...zunaj ves dan tako sonce, da me je prav nafilalo z energijo...po dolgem času nisem nič zadremala po kosilu Prav paše Sva šli z Evelino za eno urico na potep, potem pa sva jo kar šibnile domov, ko je zašlo sonce, ker je ratalo strupeno mraz...potem sva si pa privoščile vroč čaj in mandarine

Nanita, jaz sem bila sprva prepričana, da sem edina, ki pač ne zna dojit, ki ne more itd. To me je grozno obremenjevalo...potem pa ko sem šla na tečaj sprostitvenih tehnik zaradi depresije, pa sem tam spoznala ogromno mamic z enakimi težavami in odprl se mi je svet...meni se sicer depresija ni začela zaradi dojenja, tudi ni bila hida, ker sem imela napade depresije samo kake 3-4 ure dnevno, pa še takrat sem bila skoraj vedno sama oz. je bil moj partner v službi...tako da on v bistvu neposredno ni doživljal moje depresije...tako da pri nama se zveza zaradi tega ni nič skrhala...v bistvu naju je še bolj zbližalo, ker je Aleš zelo skrben človek in je zažel še bolj skrbet za mene, za naju. V bistvu naju je to utrdilo. Mi je pa tudi on na koncu rekel, da mi svetuje da opustim dojenje, saj tako nesrečna in napsihirana ne koristim nikomur...in sem na koncu tudi sama to storila. Žal mi ni, ker moja punčka je zdrava dveletnica in ji nič ne manjka. Tudi bolna ni bila nič do vstopa v vrtec...tako da vem, da sem ji  nudila vse kar sem lahko

In definitivno se strinjam ja...vse prvorodke, ki želite dojit, informirajte se, pozanimajte se o vsem, kako, kaj itd. Dojenje ni samoumevno, se ga je treba naučiti, tako mamica kot otrok. Predvsem pa poslušajte svojo intuicijo in se ne pustite napsihirat od babic, mamic, tet in ne vem še koga...ve ste svoja oseba in vaš otrok je samo vaš in ve najbolje veste kako pa kaj.

Vse ki ste danes imela MO ali pa jo imate v naslednjih dneh...uživaljte in se veselim novičk 

Nočko

Dober večer,

No pa naj še jaz pokomentiram dojenje... Jaz sem svojo tamalo dojila 11 mesecev, od tega 7 mesecev polno. Sicer v nosečnosti nisem niti razmišljala o tem da ne bom mogla. V kolikor pa so mi misli že kdaj zašle, sem jih hitro odgnala, saj sem res želela, da bi mi/nama dojenje steklo. No problem je nastal v porodnišnici s sestrami. Namreč tamala je bila zlatenična in posledično pravi zaspanček. S tem se je začelo psihiranje sestr, da nimam dovolj mleka in da sploh ne znam dojiti.... Ko so jo imeli na opazovanju in tudi obsevanju, so ji dajali umetno mleko (brez moje vednosti), pol ure za tem so pa mene klicali, da naj pridem podojiti otroka. Seveda je spala kot top. Kako le ne bi, če pa je bila sita. Sledili pa so očitki sestr, da moram otroka zbuditi in ji dati za jesti, saj če ne bo pridobila na teži, ne bova šle domov ... No to se je vleklo do zadnjega (četrtega) dne, ko se me je ena sestra končno usmilila in mi povedala, da so jo nahranili z umetnim. Ko sem ji povedala, da pa želim dojiti in da mi pravijo, da nimam dovolj melka, me je pa na črpanje poslala. Seveda sem tam itak preveč načrpala (namreč pojma nisem imela koliko je dovolj). Je prišla ta ista prijazna sestra in me že skoraj nadrla, da naj neham, da imam čisto dosti mleka in tudi kakovostnega. Seveda je pa v kartoteki napisano, da sem imela težave z dojenjem, zato mi je tudi patronažna stalno težila - njeni obiski so bili prav mučni. Vsakič me je štrapcirala, da bom morala dodajati, kljub temu da sem jo opozarjala da mi dete zgleda čist zadovoljno inda spi celo noč. No njenemu teženju se je pridružila tudi moja tašča, vendar se nisem pustila in sem nadaljevala z dojenjem. No na koncu je bilo tako, da je najina mala pikica pridobijala več kot kg na mesec.


Tako da drage moje punce, čim manj negativnega razmišljanja. Če želite dojiti, vrjamite da bo steklo in NE pustite drugim da vam pamet solijo. Vse babice, tete, ... so imele priložnost svoje otroke vzgajat kot so same želele, zato naj tudi vam pustijo, da ve vzgajate svoje.

Vem, da bo pri meni vsekakor drugače tokrat (v mislih imam sestre v bolnici, taščo sem že poštimala ). Sestram bom pa tuD vetra dala. Zdaj nisem več tista nevednica, kot 2 leti nazaj.

Drugače imam pa v petek MO in že komaj čakam, da vidim našo pikico. Mogoče se pa tokrat odloč in razkrije tudi kaj ima med nogicami.

Drage moje, lepo se imejte in se tipkamo.

Pa pa

No, zdaj pa moram še jaz pokomentirat to dojenje.
V bistvu se meni zdi, da se pa zdaj že malo preveč komplicira pri tem. Seveda ne govorim o tistih, ki imajo težave. Imam pa občutek, da sestre in zdravniki takoj skočijo, če se dojenček ne redi po tabelicah in takoj vsilijo umetno mleko. Jaz sem odločno proti temu in ko mi je pediater omenil, da bi dodajala, samo zato, ker se hči ni zredila po predpisanih vrednostih, sem mu povedala, da imam mleka več kot dovolj in naj mi pojasni, zakaj bi dodajala umetno, če mi bruha, če jo silim s svojim. Pač si je odmerila svojo količino in več ni mogla pojesti. Hvala bogu! Bila je zdrava, normalno razvita, še zdaj v dveh letih ni niti enkrat zblolela, kar je zame pravi pokazatelj, da je vse ok in mogoče je tudi zaradi dolgega dojenja dobila dober imunski sistem.

Vse moje prijateljice in znanke so začele dodajati takoj, ko je otrok malo pojokcal in utemeljevale, da je lačen in da nimajo dovolj mleka. Kar je zgrešeno, ker ko enkrat dojenje steče, mleka ne more kar tako zmanjkati, ampak se ponudba prilagaja povpraševanju. In začuda so vsi ti njihovi dojenčki, ki so kao lačni, pravi debeluščki. Tako da res ne vem, od kod to prepričanje, da je treba otroka takoj zafilati z umetnim mlekom, če malo pojoka in če se vsak mesec ne zredi za eno kilo.

No, to je moje mnenje. In vsem, ki ste prvič noseče, samo svetujem, da si zaupate in ste sproščene in predvsem da ne tehtate otrok vsak dan (ja, tudi to vam nekateri pediatri oz. patronažne sestre svetujejo - najem tehtnice???!) in se sekirate zaradi nekaj nepridobljenih gramov. Vsak otrok je drugačen, nekateri sesajo kot nori in se najedo v 5 minutah, drugi počasi vlečejo po uro in več za en obrok, spet tretji drugače. In samo mama najbolj pozna svojega novorojenčka in njegov ritem.

Jutro ..

Doberdan se popolnoma strinjam z vsem tvojim napisanim glede dojenja..mene so sestre tudi noro napsihirale po porodu..mali je imel mal probleme s pristavljanjem in je težko zagrabil bradavico...rajš ne povem, kake muke božje so to ble...sestra me je nahrulila in vsakič hodila kontrolirat, ko je bil čas za jest kako se mali priklopi in potem buljila vame in otroka.če ni šla v prvo, me je potegnila za bradavico, da sem vidla vse zvezde.....o tem, kak sem bla živčna sploh ne bom razpredala,ene sekirancije brezvezne je blo...jaooooo...na konc ko sem fasala mastitis, mi ni nobena sestra ornk pomagala...sama sem potem z nasveti kolegic zrihtala z mastitisom...ko sva šla domov, sva se pa z malim super poštimala, dojenje je steklo...sam zarad tega ker sem bla sproščena in sem vedla da mam dovolj mleka, da nahranim svojega škrata..Dojiti mi je uspelo do 11 mesecev, potem se je brez težav odstavil...tolk o moji izkušnji, ki je bla sprva tud čist mim...
Uhh, zdej pa delat