Pozdravljene!
Se bolj redko javljam, vas pa spremljam.
PikicaStonoga, tudi jaz sem v šoli, se tudi selim na veliko, imamo pa še več enot, tako da ves čas šibam gor in dol. Najbolj se bojim, da se kdo zaleti vame - otroci so s posebnimi potrebami, letos kar podivjani. Omogočili mi bodo 10 dni koriščenja letošnjega dopusta, zaključujem torej z zimskimi počitnicami. Sem slišala, da nekaterim to ni uspelo.
V petek sem imela pregled, vse je super, pritisk, urin, posteljica se je dvignila od materničnega vratu in MV je zelo dolg. Sama sebi se čudim, da sem tako super, glede na to, da sem stara že skoraj 42, so mi pa sedaj že 3X neznani ljudje rekli, da mi dajo kakšnih 25 let. No, to je sicer pretirano prijazno. Mislim, da me rešuje to, da sicer tečem na dolge proge, tudi maratone. Ta mišična moč se še ni povsem izgubila. Tudi porod bom poskušala jemati kot nekakšen maraton, bi si pa želela vse čim bolj naravno, rada bi tudi kaj popila vmes, pa kaj malega pojedla. Se mi zdi, da pri nas to ni možno, je še tako? Tudi celega maratona ne odtečem brez hrane in pijače, pri prvem porodu sem bila grozno dehidrirana in še 24 ur nisem šla lulat.
Aja, še to sem zvedela včeraj, da imam dvodelno posteljico, baje nič nevarnega, to naj bi pomenilo, da je metuljaste oblike.
Imam pa še en UZ čez 14 dni, ravno zaradi nizkoležeče posteljice, da G še enkrat pogleda, da je vse ok.
Malčica ima 1300 g, ni debelušna (trebušček ni velik), je pa dolga, predvsem noge naj bi imela dolge. Trebuh imam jaz vedno velik, me ves čas sprašujejo, če grem že kmalu rodit in če bodo dvojčki. Po kg pa se nisem pretirano zredila, 8kg.
Glede vozička - nekaj sem podedovala od sorodstva, je pa samo za začetek, samo košarica za ležanje, tisti drugi del pa jim je splesnel. Rada bi nekaj, kar se na majhno zloži, pa da se lahko teče z njim - po ravnem.
Super so mi vaši nasveti v zvezi z opremo, krpicami, sobami...sem malo ven iz te scene pri dveh pubertetnikih. Res nam gre dobro, še malo pa bomo na cilju. Pri maratonu se namreč pri 30 km počutiš že skoraj na cilju.