Daaan!
Vidim, da že intenzivno razmišljate o porodih...
Mislim, da je porod tako osebna, intimna in obenem tako pomembna izkušnja v življenju ženske, da jo vsaka doživlja drugače. In zato ni nobenega recepta za "superporod", ker je tako, da je bolečina, ki je eni za umret, drugi čisto znosna, enako je s posegi v telo - kar je eni sprejemljivo, drugi ni. Ravno zato nima smisla, da se obremenjujemo z izkušnjami drugih.
IZVIRNO SPOROČILO: NiNiBo In ti potem na podlagi tega nekdo rece, jaz sem pa rodila v 5 urah, ker se je potrebno se malo pohvalit, kako je slo vse hitro in potem imam jaz v glavi sliko popadke imam ze 12 ur pa se nic kaj je z mano narobe, se zacnem sekirat, postane me strah in je konec pravljice.
Tole me je pa spomnilo na to, kako sem bila na začetku faksa nesrečna, ko sem ruknila prva dva izpita, kup punc, ki so trdile, da se niso "čisto nič učile", je pa izdelalo z OK ocenami. Kasneje mi je postalo jasno, da je pojem "čisto nič se učiti" zelo relativen in da ne pomeni, da se tudi h knjigi nisi usedel

ter da tri ure, kar se je meni takrat zdelo že dolgo vztrajanje za mizo in veliko učenja, pač niso dovolj. In podobno je s porodi, kjer je "čisto nič me ni bolelo", pa "rodila sem zelo hitro" treba jemat z malo rezerve.
Sem pa na forumu in na predavanju v šoli za starše opazila, da je punce, ki so imele slabo prvo porodno iskušnjo, strah drugega poroda in naredijo vse, da bi bilo tokrat drugače. Tako da Ninibo, Pikicastonoga in ostale podobne, poskusite se prepričat, da ste se zdaj zadeve lotile drugače, da že veste, kako izgleda, da očitno znate rodit in da je slabše že težko ...
Nič, šibam na telovadbo, ve pa uživajte v nosečnosti!