Hej hej punce,
za mano sta dva tedna dopusta... je bilo prav sijajno. Tokrat je prvič, da sem si privoščila biti sama doma (!!!) - brez slabe vesti. Ker je tamala letos v šoli, je nisem za en teden ven vzela - sem bila pa strašno pridna in sem vstajala kot običajno ter jo pospremila do plavalnega tečaja. No, pa pobirala sem jo ob dveh, ne pa ob (skoraj) pol petih, kot jo navadno. Še ta teden imajo plavalni tečaj (1. razred OŠ - prilagajanje na vodo); upam, da zdrži in da ne zboli. Potem drug teden mi je vseeno, tudi če za en teden ostane doma; ampak bi pa res rada, da tale tečaj še spelje do konca. Je pa vreme tako, da ni ravno naklonjeno zdravju :). Zadnjič sva debatirali, kaj je to prllagajanje na vodo in zakaj je dobro, da se člobek nauči plavati. Pa pripomni: "Ja mami, a veš, če so recimo poplave (lani v Italiji smo doživeli hude poplave); ali pa če avion pade dol, je res fino, da znaš plavati." Toliko o tem, koliko je koristno znanje plavanja...
Mala žaba brca, predvsem zjutraj in zvečer - čez dan niti ne čutim toliko, ker sem skozi v gibanju in potem nisem preveč pozorna na občutke. Ampak zvečer, ko se uležem/usedem, se pa začne... Zaenkrat je prav prijetno; se pa spomnim od prejšnje nosečnosti, da je proti koncu včasih kar malo bolelo. Aja, pa zdaj tudi tavelika sestrica in ati čutita brce... Pa tamala v soboto zjutraj, ko sem hotela še malo pospati - ji rečem, da itak ne morem spat, ker me Bučko brca - pa začne govorit z mojim trebuhom: "Kaj Bučko, a ne pustiš mamice spat? Veš, saj jaz tudi ne..."
Tippi: tako zelo zelo zelo žal mi je za vajino (vašo...) izgubo, da sploh ne najdem besed. Sem v mislih z vami...