Najprej se opravičujem za napačen forum, vendar zaradi določenih poznanih oseb na forumu, hočem ostati skrita.

V bistvu se moram samo nekomu, ki me ne pozna izpovedati. Danes je spet en tak dan, ko sem čisto na tleh. Nekaj let je že kar sem samska, bivšega ne pogrešam, to je za mano že. Si pa tako zelo želim nekoga, ki bi ga lahko ljubila in bi mi čustva vračal. Ampak nimam upanja, da se bo to kdaj zgodilo, pred prijatelji se šalim, da bom pač ena tistih starih ženičk s kupom mačk. Na zunaj sem vesela, pozitivna oseba, zadovoljna s sabo in s svojim življenjem, v sebi pa se borim in trpim. Nisem zadovoljna, nisem srečna. Imela sem v preteklosti nekaj zmenkov, ampak ali si nisva bila všeč ali pa je bilo ok, pa sem jaz potem, ko sem samo začutila, da bi lahko kaj več bilo, pobegnila. Sama ne vem kaj mi je, tako si želim bit v vezi, obenem pa me je tega tako strah. Kaj če se spet navežem na koga in potem spet ostanem sama. Kako naj spet zaupam. Potem je pa tudi to, da nimam idealne postave, sem kar debela, v bistvu že celo življenje, ampak zdaj sem se še zredila nekaj kilogramov (ko sem žalostna, nenadzorovano jem), dobila akne, kot najstnica sem (pa nisem več tak mlada). Tako, da me je sram pred ljudmi. S takšno postavo je pa tako ali tako še težje "dobit" moškega oz. tako bom rekla, partnerja, kjer bi bila obojestranska privlačnost in čustva. Ker kar tak enega moškega (za avanture) ni težko dobit (tega pa nočem), to sem spoznala, ko sem se prijavila na eno od zmenkarskih strani. Tričetrt moških tam gor samo seks iščejo, potem ti pa še napiše, sem atletske postave, lep in želim poskusit seksat z debelo žensko. Pa da mi vse dol pade, tak nesamozavestna pa tudi nisem, da me bo nekdo za poizkuse imel.

Jutri bo bolje, mora bit.

Se opravičujem za tole zmedeno pisanje, pisala sem čist tako kot se počutim trenutno.

Daj ven! Pravi prijatelji te zato ne bojo zapustili in takrat ko ssmo najbolj iskreni, takrat tudi najbolj pritegnemo iskrene ljudi in tako imaš najboljše možnosti:). NI treba bit ves čas nasmejan! To sem vedno govorila prijateljici, ki se je tudi strašansko trudila dajat pozitiven vtis, v sebi pa trpela - kot bi tebe brala, čisto isto. Meni je sicer povedala, vendar ji je šlo ogromno energije za to, da je ohranjala fasado pred vsem ostalimi, celo pred starši...

Nič ni narobe, če si kdaj nesrečna, žalostna, potrta, jezna, če kdaj znoriš, če se zjokaš in nič ni narobe, če kdo to vidi. NI se treba sramovat čustev, tudi če niso iz konca pravljice (na sredi pravljic tako vsi jokajo ali se bojijo). Dobro je, da se boriš. Bori se dalje, ne daj se, vseeno pa premisli, kaj te vleče dol.

Verjetno misliš, da če ne boš na ven delovala vsa vesela in zadovoljna, te pa nihče ne bo maral. Res nas dostikrat potegnejo veseli ljudje, vendar pa nismo stroji in če se nekdo odpre in pove po pravici, kako se počuti, te tudi to pritegne - pogum, da si to upa, če ne drugega. Eno je jamrat, pa nič naredit, pa obupavat in vdajat in samo morit vsem okoli. To res ni ok. Dat ven, ne igrat fasade in se borit, je pa čisto nekaj durgega in za moje pojme dobro.


Razišči, zakaj pobegneš. Česa te je tako strah? Če je bil en človek do tebe tak, kot si nisi želela, ni nujno, da bojo vsi naslednji! Ljudje včasih delamo traparije, včasih smo čudni - pa nismo zato vsi slabi. Daj svetu priložnost:)

Kar se kil tiče: če tebe moti, probaj shujšat, samo kile pa niso razlog, da ne bo mogla najt fajn fanta, saj tudi ne iščeš nekega najstnika, da bi se postavljal s tabo... Ja, gotovo imajo lepši ljudje večjo izbiro, ampak postaja pa to z leti vedno manj pomembno, se mi zdi.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

ronja, po moje jo je strah vseh stvari ki jih prinese za sabo partnerstvo; klasika a la
npr. da bo kljub temu da bo probala, vseeno kaj bolečega
kaj vem, čez 10 let bi bla spet sama in potem bi mela filing kot da je stran vrgla leta
da ne znaš "začet" lepo veze (da se bo obrukala) in živčna, rekla kaj neprimernega.. name it

ima pa večina podobne strahove, take ali drugačne. razlika je samo koliko nas ujamejo v svoj svet - koliko nas držijo nazaj.

< Sporočilo je popravil mateyka -- 3.9.2012 19:05:12 >

Anonimna,
prvo moraš sprejeti sebe in se imeti brezpogojno rada, potem bodo razmerja z okolico dosti lažja in spontana. Je kar naporno pred prijatelji igrati drugo osebo, nehaj to delati. Zakaj bi morali tebe videti veselo... me je spomnilo na enega prijatelja, ki so ga vsi imeli za največjega zabavljača v družbi in to že od njega tudi pričakovali. Kasneje smo izvedeli, da je to njemu bilo ful breme ... in je naredil samomor. Tudi iz drugih razlogov... hočem povdariti, da bodi pred drugimi takšna, kot si.. tudi zatežena, če se tako počutiš. Ampak prvo bodi do sebe iskrena. Ugotovi kaj te muči, si priznaj, popolna nisi.. to vem, ker popolnih ni... pa začni uživati življenje. Vsakemu zdravemu je isto dano, le od posameznika pa odvisno koliko in kako ga bo živel.
Malo se odstrani od zmenkov, uredi se... boljše za tebe, ker boš z takim odnosom do sebe naletela na slabega partnerja. V to sem prepričana.

eh, se spomnim, ko sem bla okol 35 let stara in sama (glih preden sem moža spoznala) - sem mela tud en nasty filing da bom stara teta z mačkami

Kaj pa če imamo napačno predstavo o teh tetah z mačkami? Kaj pa, če so to babnice, ki so jih imele po tri na vsak prst... istočasno, pa so se jih tak naveličale, da so raje na stara leta z mačkami?
Ok, malo iz teme.. ali pa ne?

Lulu, več kot te berem, bolj se mi zdi, da te je življene skušalo in prekalilo. Ne vem, če sem ti že napisala, da te je po vseh filozofiranjih prav gušt prebrat.


_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Hvala lepa. Nisi mi to napisala, si pa na eni temi napisala, da mene (in še nekatere) lahko prebereš, kljub tvojemu prekletstvu pri branja. To je bil dovolj velik kompliment.
V živo sploh nisem tak filozof, ta RR in pisanje me spremeni, pa zabluzim

vsekakor, potenciali za stare tete z mačkami so skoraj samo une, ki so prebistre, da bi bile zadovoljne z vsakim lolekom. bolj subtilne sorte anyway. poglej npr. svetlano makarovič; men se zdi tok občutljiva dušca da je sam zato občasno tok našpičena in da ima za dat obilo (čustveno), in da živalim, ker mogoče ni nikol srečala moškega, ki bi ji lahko pariral (in mogoče, ki bi prebil steno straha).

< Sporočilo je popravil mateyka -- 3.9.2012 19:53:30 >

Ste me nasmejale s temi mačkami, tak da čist fajn spadjo v temo .

Hvala za mnenja, jih bom še nekajkrat prebrala. Je pa tako, da se bom morala res sprostit in dat ven iz sebe vse kar me teži in vsaj tiste prave prijatelje spustit bližje in se pokazati kot ranljiv človek. Ampak, spet lažje rečt kot naredit. Po pravici povedano sem razmišljala že, če bi začela hodit h kakšnemu terapevtu.

Zakaj pobegnem, ja ravno zaradi tega, ker se bojim negativne izkušnje, bojim se komu prepustit in se navezat, da ne bi bila zopet prizadeta potem. Pa tudi v bistvu sploh ne vem kako se obnašat na "zmenku", se mi zdi, da vse poteka drugače kot včasih, meni je pač všeč, če se stvari odvijajo počasi, da uspem vse "premlet". Sem namreč človek, ki vsako stvar miljonkrat premisli.

Sem se pa spomnila zdaj, kako mi večkrat kakšna prijateljica reče, kaj bi dala, da bi bila samska, sploh, ko jo partner razkuri kaj. Ja, ne rečem, saj nekaj časa sploh ni blo slabo.

Bom ti kar po vrsti napisala, kaj si mislim...
Prvo... tvoji prijatelji... če so to ok ljudje... vedo, da si ranljiva, ker smo vsi. Napačno predstavo imaš po moje  o tem, kako predstavo imajo prijatelji o tebi. To ti zelo zakomplicira življenje. Terapevti so ok. Mislim, da nimaš kaj izgubiti. Ker so pa po večini samoplačniški... probaj terapijo z kako knjigo iz knjižnice. Je ceneje, pa tudi pomaga. Takšno, ki ti bo malo razjasnila kdo si in zakaj si taka kot si. Vsi mi.. pravzaprav. Nisi nič posebnega
Drugo... vsaka negativna izkušnja, pravzaprav ni negativna. Je take vrste izkušnja iz katere se lahko največ potegne. Vse si obrni sebi v prid.
... na zmenku se ni treba znati obnašati. Si takšna, kot si. Zamisli si obratno situacijo.. a bi rada, da se ti fant nauči, kako se bo obnašal na prvem zmenku, na desetem pa ugotoviš, da se je čisto spremenil? Ni ok... Na zmenek prideš z attitudom.. take it or live it... takoj veš na čem si, moški pa tudi.
... zelo naporno življenje si si izbrala. Vse premlevati? To boli, a ne? Pa še nisi glih neki veseljak. Dvomi, da kaj veselega vidiš po premlevanju. Ne biti preveč pametna, to škodi  Je nekaj resnice v tem stavku, ki so mi ga nekajkrat že rekli pred leti. Ni meni človek pameten, moder,... vse naj... če zna vsako stvar razložiti in razumeti. Jaz to prepuščam strokovnjakom, ki so v šole hodli, se specializirali za to in so plačani za to težko delo. Ti, zlata sredina tega sveta... nauči se izprazniti glavo. Nauči se NIČ ne razmišljati (ah to dvojno zanikanje v slo... ) nauči se ne imeti mnenja za vsako piz*** na tem svetu. Boš ugotovila, da ne bo konec svata, koleščka se dalje vrtijo, ti pa si bolj zadovoljna in lepše spiš.
Huh... danes pa se mi da

men je ful pomagal, da sem imela jasno predstavo kaj hočem in česa ne (moji break-dilerji; nekaj kar mora njuno met ali kar pod nobenim pogojem ne morem sprejet) in naučit se moraš "brat" ljudi (se pravi, da ne "gledaš" samo z ušeši, kaj ti na dušo piha in govoriči, ampak opazuješ tudi kakšna so dejanja napram besedam - da je to sinhrono). to se mi zdi najpomembneje. če vidiš veliko diskrepancijo med besedami in dejanji, sam bejž: to so v 99% lažnivci in nakladači.
če to obvladaš, se lahko znebiš straha - strah maš pa ravno zato, ker ne "bereš" dobro ljudi in si ne zaupaš v tej meri, da bi si lahko mirno rekla, da se znaš realno odločit.

kar se pa tiče samozavesti in skrbi kaj se jim bo zdelo, kakšna si; nikoli se ne splača glumit. ker če te bo sprejel tako kot si, bo ok tud ko bosta enkrat skupi in bo kaka kriza. plus, če se na začetku delaš kar nisi, a boš pol skoz igral to vlogo celo življenje? nima smisla.. jaz pravim, če si iskren v reakcijah na začetku, hitro in veliko lažje razpoznaš kdo ti je bližje in se vsaj hitro znebiš vseh ki bi jih utegnilo kaj motit na tebi, ali s katerimi bi ratalo komplicirano v vsakem primeru. tako kot rihtaš vrt in pedenaš plevel, podobno "pleješ" odnose

< Sporočilo je popravil mateyka -- 3.9.2012 22:22:57 >

Nekako smo prišli do tega, da noben stan ni idealen. Tisti v zvezi imajo včasih vsega dovolj in si želijo, da bi bili samski, tisti z mačkami pa  sanjarijo o zvezi in nežni ljubezni.

Nasvet 'imej se rada' je odličen. Na zunaj menda živimo v svobodnih časih, vendar ljudje še vedno čudno gledajo tiste, ki ne 'živijo po regelcih'. Torej: partner, otrok, družina, predpisani načini obnašanja. Samo določen tip življenja je 'pravo življenje'.

Na tak način se vrednoti ljudi in dostikrat na tak način tudi vrednotimo same sebe. Pa še nagnjeni smo k preštevanju tistega, česar nimamo, namesto da bi šteli svoje blagoslove.

Preveč si okupirana z razmišljanjem o tem, kako bi bilo lepo imeti nekoga, ki bi ga ljubila. To postaja breme. Obiskuješ klepetalnice in iščeš primerne kandidate (katerih tam seveda ni), gledaš se v ogledalo in obupuješ, da ti s tvojimi atributi ne bo uspelo. In potem boš ostala sama, s kupom mačk, brez koga, ki bi ga lahko ljubila - oh, kako nesrečna! Morda vsakič, ko koga srečaš, zaženeš celoten evaluacijski proces in  hkrati si že kar naslikaš, kaj vse bi bilo lahko narobe in tako obremenjena težko navežeš kvaliteten stik.

Dokler bo tvoja sreča odvisna od tega ali boš našla nekoga, ki ga boš lahko ljubila in boš v strahu pred kupom mačk, kot nekakšnem manjvrednem življenju in znamenju neuspeha, toliko časa boš nesrečna.

Upam da te razen tega, da najdeš koga, ki ga boš lahko ljubila, v življenju zanima še kaj. Umetnost, šport? Karkoli? Srečna, zadovoljna in izpolnjena si lahko s partnerjem ali brez, z družino ali brez, samo če si boš dovolila. In potem ti bo vseeno ali boš našla sorodno dušo ali ne.  

Čeprav misliš da dobro skrivaš, trenutno oddajaš tako energijo, ki privlači take moške, ki mislijo predvsem na svojo srečo. Velika razlika je med zaigranim in resničnim.

Iskanje po internetu, med vsemi avaturisti, ni ravno obetavno. Verjamem, da te je atletov odnos prizadel. Ponižal te je na nivo neke stvari, nekega kolačka z novim okusom. A ta človek sploh ni vreden, da razmišljaš o njem, še manj, da se z njegovim cenjenim atletskim mnenjem obremenjuješ. Ti še vedno lahko shujšaš in si odpraviš mozolje, on bo pa za vedno ostal domišljav bedak.

Imam znanko, ki ji tudi 'ni uspelo' (po vsesplošnem vrednotenju). Ni našla partnerja, biološka ura je odtiktakala. Nič ni narobe z njo, čisto normalna punca je. Nekaj časa ji je bilo zelo hudo in velikodušno je ravnala z vsemi sebičnimi bedaki, ki so ji prekrižali pot, v želji po praznjenju tistih vrečk med nogami. In potem si je - nabavila mačka. Zdaj si razmišlja o še enem mačku. Sprijaznila se je, našla si je dejavnosti, ki jo zanimajo in osrečujejo. Pravi, da pač mora od  življenja potegniti kar največ, ne pa obupavati, ker 'njej ni bilo namenjeno'.  Mogoče bo kdaj prišel kakšen primeren mimo, ampak je čisto v redu, četudi ne pride.

_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

Ali pa ne.
Lepa ženska z lepo postavo težje dobi moškega ker se vsi lepijo okrog nje. Resni sploh do nje ne gre.

Tako da, mogoče jih res ni toliko okoli tebe, ampak tisti ki so, pa niso samo zaradi zunanjosti (pa ne iz zmenkarije).

NIKOLI NE MORE BITI NIHČE VSEM VŠEČ. Torej ne odločaj se namesto drugih, ali si jim všeč ali ne. To je njihova stvar. Tvoja pa je da si ti, ti. Zato se ne ukvarjaj s tem ali si jim všeč. Človek dejansko s svojim značajem lahko postane lep. Ali pa grd.

Zunanje "Lepote" je samo za debeline kože, grdota značaja pa sega do kosti.

:) hvala, vsem za nasvete, lepo je bilo prebrat tudi tebe tehnofil (saj si moški, ne), da preberem tudi moški pogled na stvar. Malo sem se že "sestavila" in se učim sprejemati stvari kot so, poskušam spreminjat stvari na katere imam vpliv in ne da mene spreminjajo stvari na katere nimam vpliva. Se mi je pa zgodilo nekaj lepega, sicer na službenem področju, odkar se trudim razmišljati bolj pozitivno.

p.s. če začnem resno vezo, se zaljubim :), boste prvi izvedeli. hvala, da ste mi vlili pogum.

Nekaj te je prizadelo, tako močno da si se odločila da to ne boš več pustila. Odločila si se da nikoli več ne boš dala na razpolago svojega srca, da nekdo zapiči nož vanj ali ga razreže na kosce. Odločila si se umreti. In sedaj si mrtva, pri živem telesu.

Biti živ pomeni čutiti. Tudi bolečino. Odloči se da boš živa. Daj svoje srce na dlani'. Tudi za ceno da ga zopet kdo prebode, razkosa. Brez te odločitve ga boš vedno v zadnjem trenutku skrila da bo srce varno - pa tudi osamljeno.

Ne boj se bolečine. Bolečina je merilo ljubezni. Kdor je več dobil, ob ločitvi, plača z večjo bolečino. Kdor je dobil malo ga tudi ločitev malo boli.

Koliko želiš prejeti v ljubezni, malo ali veliko?

Po dolgem času se zopet oglašam. Ne bom rekla, da je čist vse super, ampak življenje ni več tako temno in zastrašujoče , delam na sebi, se počasi spoznavam in spreminjam. Tudi tisti dve res pravi prijateljici sta ob meni, še bolj kot prej. Kar je pomembno tudi z otrokom imava boljši odnos oz. ima več od mene, ker sem z mislimi veliko bolj prisotna kot sem bila.

Danes grem na pijačo z nekom iz mojega kraja, nikoli ne bi pomislila nanj, pa je nekak naneslo, da smo se začeli srečevat na jutranjih kavicah in spregovorili kdaj pa kdaj...Me je že skoraj potegnilo not moje premlevanje vc smislu kaj pa če, ampak se trudim, saj konec koncev je samo pijača. Imava pa oba slabo izkušnjo za sabo, on mogoče še hujšo kot jaz.

So pa seveda padle pripombe od nekaterih, da naj se ga izogibam, ker je baje cela familija čudna, ampak, mu moram dat sama šanso.

No to je to, pa en lep, snežni pozdrav .

Po dolgem času se zopet oglašam. Ne bom rekla, da je čist vse super, ampak življenje ni več tako temno in zastrašujoče , delam na sebi, se počasi spoznavam in spreminjam. Tudi tisti dve res pravi prijateljici sta ob meni, še bolj kot prej. Kar je pomembno tudi z otrokom imava boljši odnos oz. ima več od mene, ker sem z mislimi veliko bolj prisotna kot sem bila.

Danes grem na pijačo z nekom iz mojega kraja, nikoli ne bi pomislila nanj, pa je nekak naneslo, da smo se začeli srečevat na jutranjih kavicah in spregovorili kdaj pa kdaj...Me je že skoraj potegnilo not moje premišljevanje v smislu kaj pa če, ampak se trudim, saj konec koncev je samo pijača. Imava pa oba slabo izkušnjo za sabo, on mogoče še hujšo kot jaz.

So pa seveda padle pripombe od nekaterih, da naj se ga izogibam, ker je baje cela familija čudna, ampak, mu moram dat sama šanso.

No to je to, pa en lep, snežni pozdrav .

Sem prav vesela, da lahko po tolikem času preberem, in v pisanju najdem veselje do življenja, motivacijo, smisel in morda uspešen zmenek.
Mogoče je pa res bilo potrebno nekaj časa, da si spoznala samo sebe, si dala priložnost in možnost tudi poskuaiti..., ponavadi je tako, da nekdo, ki že mogoče vrsto let poznaš, ali bežno srečuješ, postane nekega dne zanimiva oseba...
Javi kako bo, in tvoje občutke... upam da dobre in ne boš pobegnila...
To, da so čudna familija, pa ne vzemi preveč resno,... boljše, da sama te trditve preveriš,... mordo so pa čudni samo v njihovih očeh, ker jih morda ne razumejo dobro...

Hvala ti, saj tudi jaz sem bolj vesela in odprta, pa čutim, da tudi drugi to opazijo. Ne moreš verjet, kako določene malenkosti, ki jih spremeniš, vplivajo na to, kako te dojema okolica. Pa čeprav sem jaz še vedno jaz .

Včeraj je bilo prav fajn, nobenih nerealnih pričakovanj, sproščeno…ura in pol je minila, kot bi mignil, pa bi verjetno še sedela, če ne bi on moral v službo. No potem sva si še pisala prek mailov in je napisal, da mu je bilo fajn in se veseli naslednje pijače. Jaz pa tudi, po pravici povedano.

Glede govoric pa je tako, tudi, če so res čudni in se med nama kaj resnega zgodi, ne bom z njimi, ampak z njim. Konc koncev pa vsi imamo neke napake in ne more bit vsak vsakemu všeč, ali…

Pustimo času čas…

En lep sooončen pozdrav .

Super, sem vesela zate.....pa bi rada samo nekaj dodala iz lastnih izkušenj....če je cela družina en mau čudna, ne more bit on pa ful drugačen, saj ga ni štorklja prinesla :))

sestrinjam, to je tudi meni padlo v glavo. samo potem sem razmišljala in ugotovila, da bi kdo to lahko rekel tudi zame, neka "čudna"črna ovca sem lahko tudi jaz, ko sem tako drugačna od moje familje
torej, lahko da je drugačen od familje (in posledično črna ovca), lahko da je isti. v vsakem primeru je najbolj važno gledat dejanja in ne besede. njegova seveda. ni tok važno kaj govori ampak kaj dela. dejanja so tista ki jih je treba ocenjevat pri človeku. blebeta lahko vsak - naj bo kako ga noben ne razume al pa kak maher je. pri dejanjih se pa glumit ne da.
pa vso srečo

Niso vsi podobni svoji familiji. Moj mož je po razmišljanju živo nasprotje njegove familije (pa se dobro razumemo, da ne bo pomote), če si ne bi bili vizualno tako podobni, bi lahko kdo rekel, da so ga v porodnišnici zamenjali

_____________________________

Sem iz Posočja in nisem Gorenjka ;)
http://www.radio1.si/strani/Fun.aspx?ID=20254&LNK=7

čuden... haha, veš, koliko fajn ljudi je "čudnih" za "normalne" (ker so pač v okolici, kjer so normalni za recimo moje pojme čudni ). Naša primarna družina je ultra čudna, nekateri so rekli, da smo Adams family , vsak je treščen v svojo smer, noben ni po jusu. Pa smo vseeno vsi našli sorodno dušico, ki ji je glih ta čudnost všeč;).

Sicer pa - a si predstavljaš bit s čisto normalnim fantom, ki ni čisto nič posebnega? Da ni seks z njim čisto nič posebnega... Ma, veš, kaj, hvala lepa, mam pa rašji čudake:D. Hočem rečt, da je lahko en in isti človek v eni okolici čudak, drugje pa normalen. Ni nujno, da je z njim kaj narobe, če ga drugi vidijo kot čudnega. Če pa se bo tebi zdel čuden na tak način, da ti ni všeč, pa seveda pot pod noge in išči dalje:).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/