Forum: Otrok

Čvekamo o naših otrocih

RE: vzgoja otrok z majhno starostno razliko

1

2

26.09.2012, 18:23

pelin

1701

No, pa še jaz ...in največ zato, ker vsi "kritizirate "ta male ...jaz bom pa povedala nekoliko drugačno situacijo...med našima dvema je nekako 2,5 let razlike. Ta večja je bila do bratčevega rojstva sonce in luna pri nas doma, pri mojih dveh in pri tašči in tastu...ta prva vnukinja in ta prva hči...skratka ne razvajana materialno, zato pa toliko bolj pozornostno....čeprav bi nekateri rekli, da se to skoraj ne da, nam je s skupnimi močmi kar uspelo...skratka kljub velikim pripravam na prihod novega družinskega člana pri katerih je veselo sodelovala tudi škratica, je bil zanjo vseeno prihod našega fantina krepek šok...Nekako si imel že od začetka občutek, da ji je mali mižek nekako odveč oz. ga hoče kar nekako ignorirati in hoče svoje življenje "edinke" nazaj...Verjetno je temu krivo naše predhodno "razvajanje", svoje pa je pritaknil tudi njen izrazito egocentričen karakterček...Skratka, da ne bom dolgovezila...pri nas je bilo dolgo časa tako, da je mali občudoval in pedenal ta večjo kot božanstvo, ta večja, pa je na malega največkrat čisto pozabila....Če sva šli sami v trgovino ( to sva velikokrat počeli, ker sem se res trudila, da bi imele čim večkrat "ženske "trenutke, da se ne bi počutila zapostavljene)se na ta malega sploh ni spomnila...sposobna je bila zase zbrati sto stvari, za bratca pa niti ene, če je k temu nisem malo spodbudila....mali pa je nasprotno od nje največkrat pozabil nase, nanjo pa nikoli...skratka ...kopica drobnih dogodkov, ko je mali vlekel kratko....ko so tekla leta, so se stvari nekoliko izboljšale, ker je sine malo dozorel in se ga ni več dalo tako nategniti in izkoristiti....včasih naju je kar nekako skrbelo, da bo vedno tako, vendar se je vedno od nekod prikazala velika sestrska ljubezen, ko je bil mali bolan ali kako drugače potreben resnične pomoči...in kar je še bolj neverjetno, če je bil kdaj okregan ali kaznovan, se je vedno potegnila zanj ( še danes se), za koga se potegne mali kadar vleče ta kratko ta večja, pa tako ni dileme...skratka...še vedno je tako, da je ona velika sestra za katero skrbi mali brat...pa če to pubertetnici paše ali pa ne
Meni se zdi, da v bistvu v razmerju med dvema otrokoma sama leta ne igrajo tako velike vloge kot njun karakter...eni se pač rodijo kot vodje in se jim zdi samoumevno, da se vse vrti okrog njih....spet drugi, so tisti, ki bodo vedno komu poskušali ustreči in se bodo vedno trudili, da bi bilo za vse lepo...
Lahko se še tako trudimo, karakterjev ne moremo čisto spremeniti...saj v bistvu tisti "egocentriki" v resnici tudi kdaj na druge pogledajo in tisti drugi "samaritani" tudi kdaj na druge pozabijo...V bistvu pa se znajo otroci neverjetno sami poštimati med seboj in odrasli s svojimi poseganji velikokrat naredimo več škode kot koristi....nekako kar zaznajo dobre stvari drug v drugem in spregledajo tiste grde...
in še posebej za avtorico...kako smo sfolgali in kako smo jih pripravili, da nas ubogajo...pošteno povedano nismo vedno...ne sfolgali in niti ubogali nas niso vedno....v večini primerov pa smo in so nas....nekako preprost recept je tak se mi zdi, da če jih nekako večino časa pelješ v eno smer, jim razni mali vzgojni kiksi tudi tako ne škodijo...tudi mi se še vedno učimo biti starši...in vsi smo se kdaj znašli ( in se še) tik pred kolapsom in živčnim zlomom...

< Sporočilo je popravil pelin -- 26.9.2012 18:28:33 >

26.09.2012, 19:19

smejčica

1542

Ja, tako ja, Pelin. Pri nas je podobno. Mali bi za ta večjo vse naredil. Ji vse dal, marsi kaj popustil. In to ni prav.

Karakter je že nekaj, se strinjam. Pač pa pri nas se je nekak obrnilo. Prej je bila res pridna, potrpežljiva oseba, ki bi svojemu bratecu vse dala, vse naredila, zdaj jo pa kar neka jeza popade in bi mu jemala. Pa hoče, da bi naredila, kot si ona zamisli. Malemu pa kdaj ni in bi naredil drugače, pa jo popade bes in bi ga kar telesno napadla. :( In to je bilo postopoma in se stopnjuje, pa ne vem zakaj, ker nič ni bilo takega.
Je res, da ne vemo, kako se otroci dejansko počutijo. Vsi se trudimo vsem hkrati posvečat enako, pa nam verjetno le ne uspeva vedno. :(

26.09.2012, 19:27

smejčica

1542

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Imam malo občutek, da zna bit tavelika majčkeno ljubosumna na malega, zato ga budi, včasih udari, mu vse vzame. Če je to to, bo pomagalo, da si boš vzela čas SAMO zanjo, da gersta kam sami. Mojima puncama ogromno pomeni, če rečem, da bomo nekaj "same, me punce". Ful se jima fajn zdi. Ali pa da ma vsaka mami samo zase.

Ja, Ronja. Tudi na to sem pomislila. Ampak je problem ravno v tem, da se moram njej bolj posvečat, kot malemu. Jaz si vedno vzamem čas za njo. In zanj, seveda. Pa smo skupaj, pa ločeni, pa tak , pa tak.... saj ne rečem. Se kdaj vidi, da se malemu nasmejemo, ker kaj smešnega dela, govori. Pa ona pol to vidi in se še ona začne pačit, ... je takoj očitno, da tudi ona potrebuje pozornost. Amapk saj za mojo pozornost recimo jima nikoli ni bilo treba nagajat. Ker pozornosti imata res veliko, se mi zdi, še preveč.

Ja kako ju naj spravim do tega, da bi prej zaspala

Ne mene gledat, nimam pojma, moji grejo vsi pozno spat... Samo da zjutraj oni naju zbudijo...

Kar se prevlade tiče, pri nas je obratno: dostikrat Ronja popusti, ker se ji ne da kregat in ji da: na, pa mej, če že hočeš. In kaj naj? Ji prepovem, da je prijazna do sestrice? Tamala pa se potem nauči, da s teženjem doseže svoje... super... No, saj ni vedno tako, ampak včasih ma pa dneve, ko je res prav smešno. Po drugi strani se mi pa zdi, da se mogoče pa čutita: kadar ima ena krizo, ji bo druga večkrat odstopila, je tudi obratno, kadar ima tavelika krizo... To se mi zdi pa dobro. Samo potem vedet, kdaj je nekaj narobe, kdaj pa si otrok samo zmišljuje, pa navadno je vse skup mal pokombinirano...

Na splošno se pri nas najbolj obnese to, da tisti, ki je tečen/divji/... enostavno dobi to, kar mu resnično manjka - navadno varnost - te male zamaje marsikaj, kar se nam ne zdi tako pomembno... Potem so pa spet cukri. Je pa težko to, da se navadno zamajeta takrat, kadar sem jaz kaj bolna in itak ne morem vsega najlažje folgat, potem mi je pa še težje dat še več od sebe, če pa že komaj za sproti folgam...

Ja, pri nas je to bolj tako. Ko bi eden bil pri meni in se crkljal, se pa drugi dol poči oz. ko bi eden bi rad pri meni, bi oba rada bila tam.

Če je tak dan kot zdaj, ko je mali celo nekaj spal, ko sem lahko jedla in nisem bolna, celo kosilo sem mela že pripravljeno, potem mi ni problem: lahko se gremo lutke, lahko preberemo pravljico, vse je izi... Včasih pa res komaj sebe dohajaš:D.

26.09.2012, 19:29

smejčica

1542

IZVIRNO SPOROČILO: metulj333

IZVIRNO SPOROČILO: smejčica
Joj, sta pa res nabrita. :) In kako ste to pol rešili? So bile sankcije?

starejsi je moral pobrisati sobo, mlajsi je pa v kotu stal ta cas. pa morala sta gledat mamo, k je zivcnega fasala in skor kolapsirala - je bla to najhujsa kazen

:)))))))
Pa prav v kotu vam stojijo? Mi smo sedaj imeli sobo za umirjanje. Ker v kotu jima je bilo preveč smešno in nikamor nismo prišli. Bi pa ju rada navadila na kot, kadar je potreba, seveda.

26.09.2012, 19:33

smejčica

1542

Se mi zdi, bolj sta utrujena, težje je z njima, ker sta pol čist naspidirana.

uf, ja, bolj kot so utrujeni, tezje je z njimi... moj mlajsi postane blazno jokav (razlog za jok vidi v dobesedno nicemer, nikakor mu ne mores takrat ugoditi), starejsi pa postane cist neobvladan... si je na ta racun nedolgo nazaj zvil glezenj, je nato sepal nekaj dni

poskusam se takim situacijam izogibati in se drzim rutine. ce pa to ni mozno, potem poskrbim za malo "meditacije" - posadim ju pred risanke, da si vsaj malo odpocijeta, to obicajno deluje... v kolikor pa ze pride do tega, pac globoko diham ta cas, dokler ju ne zmanjka

Ja, res. Naša ta večja sploh tudi že od nekdaj postane prav hiperaktivna ko je preutrujena. Spat pa noče in pol se vse stopnjuje do te mere, da utripa z očkami, na veliko zeha, ne more zaspat, je tečna, vzkipljiva, ...
Tudi mi se držimo dnevne rutine. Pa se mi včasih zdi, da nič ne pomaga...

26.09.2012, 19:35

smejčica

1542

IZVIRNO SPOROČILO: skuštrana

Tole, kdo je začel kdo ni začel ..Koma. Ampak jaz sem ugotovila da je najboljša taktika da jim rečem da me spoh ne zanima kdo je začel, da naj pa takoj nehajo Če je problem kakšna igrača okoli katere se kregajo, jim rečem da se naj zmenijo sam, če se ne morejo jo umaknem in konec. Je pa tako, da je odvisno kdo od treh je vpleten, pri nekaterih varijacijah so možna tudi pogajanja Pri drugih pa pač ne...

Ja, saj. Jaz jima tudi včasih rečem, naj se zmenita. Pa da me ne zanima. Sam pol se še bolj spravita drug na drugega...

26.09.2012, 19:37

smejčica

1542

Petarda

Res je. Tudi sama sem naredila napako, ko sem obljubila nekaj, česar nisem mogla izvest. Se zgodi, ni kaj. Ker v tistem hipu rečeš nekaj, kar bi po premisleku vzel nazaj, pa ne moreš.

26.09.2012, 20:07

Brisani uporabnik

5637

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

26.09.2012, 20:12

Najaa

16801

Med mojima je razlike 26m. V bistvu ju najdem v marsikaterem opisu otrok tukaj na tej temi, s tem da je bolj pridna in vodljiva tamala. Jo pa starejša vedno večkrat potegne v svoje vode.
Zanimivo tisto ja, ko se skregata in ne veš katera je začela... jaz delam nekako tako kot Skuštrana. Če ne vidim, ne morem kaznovat in rečem, da naj nehata drugače jima vzamem predmet spora, igračo seveda. Sta pa zelo povezani. Kadar nista skupaj, ko je recimo katera bolana in doma ali je katera pri babici, se pogrešata. In kadar grem z eno v trgovino, vedno morava kupit čokoladico ali bonbonček ali sok še za drugo. Tudi na splošno se imata zelo radi.

27.09.2012, 00:20

petea

5336

IZVIRNO SPOROČILO: petarda
.... Jaz se niti nisem zavedala kolikokrat sem "grozila" s kaznijo, ki je ne morem izpolniti, dokler nisem nekje tega prebrala. Je pa težko dati kazen, ki naj bi bila učinkovita, ki jo dejansko lahko izpelješ in zaradi katere ne bo drugi otrok nič prikrajšan.

Lahko napišeš kak primer - včasih je dobro malo dopolniti nabor možnosti, za trenutke, ko stvari uhajajo iz vajeti?

27.09.2012, 07:52

sanelaa

1016

IZVIRNO SPOROČILO: petea

IZVIRNO SPOROČILO: petarda
.... Jaz se niti nisem zavedala kolikokrat sem "grozila" s kaznijo, ki je ne morem izpolniti, dokler nisem nekje tega prebrala. Je pa težko dati kazen, ki naj bi bila učinkovita, ki jo dejansko lahko izpelješ in zaradi katere ne bo drugi otrok nič prikrajšan.

Lahko napišeš kak primer - včasih je dobro malo dopolniti nabor možnosti, za trenutke, ko stvari uhajajo iz vajeti?

Dober primer tega je to, da otroku zagroziš npr: obleci si jakno, drugače boš ostal doma. To ni dobra kazen ali grožnja, če ti itak že vnaprej veš da ga ne boš pustila samega doma.

Čeprav, mi smo večjega enkrat že pustili, sicer ne zaradi kazni, ampak ker je gledal risanko in je rekel da on pa ne gre z nami v trgovino. In ni šel. Je bil štiri letni otrok dobrih 20 min sam doma, mu je to bilo blazno všeč.

27.09.2012, 08:05

sanelaa

1016

Zelo pomembno je, da ni tavelik otrok vedno kriv za vse. Npr. naš tamali je pol hudiča, v trenutku ugrizne, udari, povleče za lase. Zdaj sicer vedno manj, ampak ko se je to dogajalo, smo ga pred tavelikim opravičevali, češ da je mali, da ne ve kaj dela, se je sicer moral opravičit in je bilo vse okej, mu tavelik ni nič zameril ampak mu je lepo rekel da pa je že dobro, da mu oprosti.

NO, jaz sem potem hitro ugotovila da to ni okej, to opravičevanje, ker potem kar naenkrat mali ni bil več mali in je že točno vedel kaj lahko in kaj ne, tako da ko se je zgodilo da je potem naslednjič tavelikega udaril oz. kakorkoli drugače neprimerno prizadel, je bil kaznovan.
Parkrat smo tavelikemu naročili tudi, da naj mu vrne. Naj on tudi malega pocuka za lase, naj se brani...........ampak ni šlo. Ker enostavno tavelik ve da to ni okej, da se to ne dela.

Drugače vidim da je zelo pomembno jih motivirat, pohvalit za lepo obnašanje, zaploskat za nekaj kar mu uspe, jim na koncu dneva povedat da so bili pridni. Jim povedat da jih imamo radi.
In nikoli jih primerjat enega z drugim ............npr.glej kako je pa on priden, glej kako pa on lepo je..........ker to ni okej.

27.09.2012, 09:47

ronja

15289

Zelo pomembno je, da ni tavelik otrok vedno kriv za vse.

In obratno, hehe. Pri nas zna bit tavelika ful naporna - mislim, ona ti je dejansko sposobna par ur dihat za ovratnik, pa utihne tudi ne... In včasih je to čisto srčkano, včasih pa človek ni razpoložen za to. In nekaj časa je bil točno to problem: tamala bi rada mela mal mir, tavelika pa sili vanjo, - sicer čisto prijazno, ampak ipak - človek ima pravico imet mir, če želi. In potem jo je tamal počila, ko je mela dosti. Najprej nisem vedela, kje je fora, potem sem postala pozorna in sem videla, da ji tamala lepo reče, da naj jo pusti pri miru, pa tavelika ne upošteva in še kar sili vanjo (tavelika pa ni razumela, da če si zmatran/tečen/neprespan/karkolipač, si želiš mir, ker ona takrat rabi ljudi, da jo crkljajo, se ukvarjajo z njo). Tako da je treba bit pač pozoren.

Kar se tiče kreganja: imam srečo, da se res ne kregata veliko, sem se pa trudila, da bi ju naučila, da se da konflikte tudi lepo rešit in se mi zdi, da je pomagalo:). Kadar mi (navadno tastarejša) prijoka, da ji je tamala pa to pa to naredila, je moje vprašanje: kaj si ji pa ti prej naredila? In potem rešimo: ugotovimo, kaj si katera želi in kako se bomo zmenili - včasih je eni več do nečesa kot drugi, nemalokrat si pa celo želita druge stvari, pa je nesporazum - ena hoče igračko, druga mizico, na kateri je igračka, pa se spričkata, ker druga odnese igračko - potem se zmenimo, kaj hoče katera in je ok. Večinoma se mi zdi pa, da se kar sami zmenita in posegam samo če gre predaleč ali če me pač pokličeta. Imamo moto, da če smo prijazni en z drugim, se da vse zmenit. In dejansko dela:). Če katera samo teži, ji povem, da tako ne bo nič dosegla, ker tako nič ne razumem in ne slišim. Slišiva midva samo na prosim in ne na cmizdenje.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

27.09.2012, 09:50

ronja

15289

Pelin, mogoče se res sliši kot kritizranje tamalih, ampak ni tako: meni je lažje bit sama s tamalo kot s taveliko: Tavelika je ful ubogljiva, je pa težka, ker tooooliko rabi. Tamala se pa komot sama zagira (saj zdaj se tavelika že tudi, ampak še vedno jo tamala nese), predvsem pa da tamala mir, če si slabe volje ali imaš kaj nujnega, se ji da razložit, da zdaj pač nisi razpoložen. Tavelika bo še bolj vate rinila - ima prav senzor za to, kateri član družine je najbolj na psu in prav njega gre buzerirat . Verjetno res hoče pomagat, samo je pa obupno tečno;). Tako da - vsi imamo svoje + in -;)

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

27.09.2012, 10:48

Najaa

16801

IZVIRNO SPOROČILO: sanelaa

IZVIRNO SPOROČILO: petea

IZVIRNO SPOROČILO: petarda
.... Jaz se niti nisem zavedala kolikokrat sem "grozila" s kaznijo, ki je ne morem izpolniti, dokler nisem nekje tega prebrala. Je pa težko dati kazen, ki naj bi bila učinkovita, ki jo dejansko lahko izpelješ in zaradi katere ne bo drugi otrok nič prikrajšan.

Lahko napišeš kak primer - včasih je dobro malo dopolniti nabor možnosti, za trenutke, ko stvari uhajajo iz vajeti?

Dober primer tega je to, da otroku zagroziš npr: obleci si jakno, drugače boš ostal doma. To ni dobra kazen ali grožnja, če ti itak že vnaprej veš da ga ne boš pustila samega doma.

Čeprav, mi smo večjega enkrat že pustili, sicer ne zaradi kazni, ampak ker je gledal risanko in je rekel da on pa ne gre z nami v trgovino. In ni šel. Je bil štiri letni otrok dobrih 20 min sam doma, mu je to bilo blazno všeč.

Ampak to pol ni več kazen, če se mu fajn zdi. user posted image

Sicer pa vem, kaj si hotla povedat. Je treba biti previden ja. Jaz se izogibam tega, da bo ostala doma, če kaj ne bo naredila. Ponavadi raje zberem kaj takega kot je, da ne bo pravljice pred spanjem ali kaj takega.

27.09.2012, 12:10

Češnca

2423

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Pri nas zna bit tavelika ful naporna - mislim, ona ti je dejansko sposobna par ur dihat za ovratnik, pa utihne tudi ne... In včasih je to čisto srčkano, včasih pa človek ni razpoložen za to. In nekaj časa je bil točno to problem: tamala bi rada mela mal mir, tavelika pa sili vanjo, - sicer čisto prijazno, ampak ipak - človek ima pravico imet mir, če želi. In potem jo je tamal počila, ko je mela dosti.

Tudi pri naših dveh je tako. Se sicer zgodi tudi obratno, a precej redkeje.
Sicer pa je starejši zelo občutljiv, stalno išče pozornost; mlajši se pa umakne in kje v kotu mirno igra. Ampak to sta njuna karakterja, že čisto od malega sta taka. Razlika je pa 2 leti.

_____________________________

18. julij je prav poseben dan!