Avtorici posta: zakaj misliš da te večina tukaj obsoja? Jaz vem zakaj te, zato ker prihajam iz tiste druge strani tvoje zgodbe...in sicer sem hči očeta, ki je imel ljubice in je varal, ni ga bilo cele vikende doma, ker je bil z njo, ni hodil z nami na dopust, ker je bil z njo, moja mama pa je doma trpela (ampak to je že druga zgodba). Prej ali slej je prišlo vse na dan, starša sta se ločila in oče se je potem poročil z ljubico. Seveda je nikoli nismo sprejeli, še huje, ona je razlog za to, da imava z očetom sedaj komaj da še kakšen odnos.
Lahko pa povem tudi to, da sem bila tudi že v taki situaciji, da sem se skoraj zaljubila v nekoga, kljub temu, da imam moža in otroka za umret rada, pa sem se zavestno odločila, da ne bom šla tako daleč in se je HB vse dobro končalo. Zato vem, da se stvari ne "zgodijo" kar tako, ampak ker smo odrasle osebe, sprejemamo odločitve. In vidva sta oba sprejela odločitev, on da bo varal, ti da boš ljubica. Tako da tukaj jaz osebno ne vidim izgovorov, da se stvari pač zgodijo. Sprejmi odgovornost za svoja dejanja in ne zdaj valit krivdo na "življenje". Če nisi z njim zaradi denarja, in da nisi z njim, ker si neskončno zaljubljena vanj (ker praviš da ga imaš rada, to pride v zvezi ponavadi kasneje), sklepam da potem nimaš nobenih moralnih zadržkov, da se zapletaš s poročenimi moškimi. Tako da za moje pojme si taka kot vse ostale, ki egoistično razdirajo družine (seveda so krivi tudi in predvsem možje ki varajo), in potem iščejo neko opravičilo in potuho, ki je pač tukaj ne boš dobila, ker kot so ti že napisale: biti žena ali ljubica sta popolnoma dve različni stvari in ti NISI za ženo, tebi je vloga ljubice pisana na kožo. Jaz samo upam, da bo tvoja naslednja žrtev nekdo, ki nima žene in otrok, ampak samski moški, ki nima potrebe po ženi, ampak ljubici in samo to.