Forum: Partnerstvo

Spolnost

mož želi da grem na splav...

1

2

3

31.10.2012, 23:06

Anonimen

Vem da se tema ne tiče spolnosti, vendar bi rada bila anonimna!
Sem nepričakovano zanosila, mož želi da grem na splav, jaz se seveda otepam te misli! Prosim za nasvete tistih ki ste bile v isti situaciji(sem prebrala vas je bilo kar nekaj), kjer je mož želel da greste splavit, kako se je končalo! Ste šle na splav? se je mož kasneje omehčal? je bilo vse ok?
Vem da je veliko odvisno od razmerja..itd..ampak me zanimajo res samo resnične zgodbe kako se je vse skupaj razletlo?

< Sporočilo je popravil Flavia RR -- 2.11.2012 18:43:13 >

31.10.2012, 23:09

Anonimen

za nobenega na svetu ne bi naredila nekaj česar si sama ne želim!!Ja,moj je tudi hotel splav,sem mu pokazala vrata in rekla,da ne rabiva biti skupaj,če noče otroka !!

01.11.2012, 12:04

Brisani uporabnik

5637

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

01.11.2012, 12:55

ajataja

1672

In zakaj noče on otroka,kak razlog sploh ima da te pošilja na splav? Naj sprejme odgovornost in poskrbi za otroka in ne pusti se mu tako.

01.11.2012, 16:42

Anonimen

Nihče na svetu (niti mož!) nima pogojev, da me prisili v to, da ubijem lastnega otroka. Ni šans, pa veza gor ali dol. Če bo propadla zaradi tega, naj kar takoj, ker takega deca pa res ne rabim. Drži se!

01.11.2012, 16:47

Anonimen

Poznam nekaj primerov, ko je šla zveza po nekaj letih tudi, če je šla delat splav narazen, ženska si pa tega ni nikoli odpustila.

01.11.2012, 16:58

Anonimen

Sicer imam eno podobno zgodbo in ja, sem šla na splav, ni pa bil takratni partner moj mož. Glede na to, kako se je moje življenje razvijalo po tem bivšem fantu, vem, da sem se odločila pravilno. Sicer je ta angelček vedno v mojih mislih, sedaj bi bila stara (sem 100% da bi bila pupa) 13let.

Po drugi strani pa je tako. Ne vem kakšna je vajina zgodba in se mi ne zdi fer sedaj udrihati po njem in držati prav tebi. Če sta se zmenila, da ne bosta imela otrok, pa si vseeno zanosila, potem verjamem, da ni poznal mož drugačnega odziva.
Seveda se bo omehčal, če ne prej, ob porodu sigurno. A že imata kakšnega otroka?

Veš težko je tako na slepo odgovarjati, ko ne veš razloga njegove reakcije, čeprav imam občutek, da gre še za eno prikazovanje ženske moči nad moškim, ko gre za otroka. Vse polno je takih tem, ko hočejo ženske izsiliti še eno nosečnost, potem pa so depresivne, ker jim je mož že tako ali tako povedal, da več noče širit družinskega polja.

No ja, pa saj oba vesta kako se delajo otroci. Če zalivaš semena, slej kot prej nekaj zraste iz njih. Če jih zalivaš preko stekla-ne rastejo in ne rastejo, če jih sploh ne zalivaš, tako da...

01.11.2012, 19:57

Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Poznam nekaj primerov, ko je šla zveza po nekaj letih tudi, če je šla delat splav narazen, ženska si pa tega ni nikoli odpustila.

Pri mojih starših je tudi bilo tako.

01.11.2012, 20:06

Tippi

3574

Jaz to sicer nisem dala skoz, si pa drznem odgovort na to temo. On je povedal svojo željo (mimogrede, želeti ali hoteti - zahtevati ni eno te isto), ne glede na vse bo na koncu odločitev tvoja. Če sta v dobrih nodnosih, mislim, kot partnerja, kot mož in žena, kot prijatelja, potem je pogovor na prvem mestu, potem pa dalje. pretehtati vse možnosti, upoštevati vse želje, tako njegove, kot tvoje in na koncu se držati tistega "v dobrem in slabem" in sem prepričana, da se bosta odločila pravilno. če pa nista v dobrih odnosih, je pa potem to malo drugače. jaz pač vidim razliko. kakorkoli že, v vsakem primeru je ženska tista, ki se na koncu odloča. zdaj pa. včasih je to prav, včasih pa ne, odvisno s katerimi očmi gledaš in iz katerega zornega kota.

srečno, ne glede na to, kako se boš odločila!

02.11.2012, 09:38

gsatalema

568

nisem bila v podobni situaciji (hvala bogu), pa vendar mislim, da se pogovorita in poskusita najti najboljšo rešitev. Ne smeta en drugemu z trmo in svijim jaz-om dokazovati kateri ima tukaj več moči. Vsekakor bo odločitev na koncu tvoja in želim vama, da je skupna in najboljša za vse.

02.11.2012, 10:51

Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: gsatalema

nisem bila v podobni situaciji (hvala bogu), pa vendar mislim, da se pogovorita in poskusita najti najboljšo rešitev. Ne smeta en drugemu z trmo in svijim jaz-om dokazovati kateri ima tukaj več moči. Vsekakor bo odločitev na koncu tvoja in želim vama, da je skupna in najboljša za vse.

Tukaj se ne gre o dokazovanje moči .halo,kakšne besede imate.če sem jaz proti splavu in ga v nobenem primeru ne bom šla delati,kdo je moj partner da me bo silil v njega

flower: prišel je nazaj.

02.11.2012, 11:07

Anonimen

http://www.bibaleze.si/clanek/rubrika/starsi/prisiljena-v-splav.html

02.11.2012, 15:35

Anonimen

No jaz sem prva anonimna!
Z možem imava super odnos, res klapa vse! On si pač ne želi še enega otroka, tudi sama sem se s tem strinjala, dokler se sedaj ni "prepitilo"! In res ne rabim moraliziranja zakaj nimam 100% zaščite, itd...Niti najmanj mu nisem nič podstavila, ker sem mu vedno rekla, da naj ima kondom od začetka do konca odnosa gor, tako da nimam nobene slabe vesti glede tega! No sej se oba zavedava da sva v istem šmornu! Ubistvu gre za to, da si nekako ne predstavljam da grem na splav. Iz njegovo strani ni ne vem kakšen pritisk, da bi se sedaj vsak dan kregala glede tega, sploh ne, vse normalno funkcionira, samo ko prideva na temo, pač reče da ne bomo še enega imeli! Da imamo dost, da so otroci HB že malo samostojni in da smo končno malo zaživeli! Da pač naj grem na splav! Sama pa kaj vem, pridejo trenutki ko si mislim, ja sej res končno malo več konforta, končno smo malo zadihali, sedaj pa spet! A po drugi strani, joj sej otrok ne prinese samo "slabo", veliko več kot obveznosti, otrok prinese veselja, radosti. In potem sem spet na začetku! Vrjetno ne vem, če me katera razume, sploh ni važno, želela sem samo zgodbe tistih ki so dale to skozi, ali so se potem moški "sprijaznili" je bilo vse ok! Sej jst vem, da bo mož tudi tega otroka imel nadvse rad(no upam), ker je super ati najinim sončkom, ampak mi je mal bedno ker se ponavadi v vsem strinjava, skupaj odločiva, sedaj sva pa na nasprotnem bregu! Uglavnem v moji glavi je trenutno velika zmeda!

02.11.2012, 20:10

Sonček in poletje

342

Jaz bi se tudi zelo težko odločila za splav, sploh v odnosu kjer vse štima in kjer se partnerja dobro razumeta. Otrok ni nič kriv. Če se nista zaščitila sta vedela kaj tvegata...

_____________________________

Z otročičkom ljubezen dobi novo dimenzijo.

03.11.2012, 23:48

Anonimen

Pri nas je situacija bila obratna. Jaz sem želela splav, mož ne. "Zmagal" je on. Danes sem noseča 20. tednov in mi je žal, da sem ga poslušala. Ta nosečnost ni zaželjena in se otepam vsake misli o dojenčku. Meni sta 2 otroka čisto dovolj. Moje telo je moje in samo jaz imam pravico do odločanja. Resnično se bojim trenutka ko bom dobila malega kričača v naročje :((

04.11.2012, 16:07

Anonimen

Spet ena, ki bo samo pametovala. Zate na žalost (zame na srečo) nisem imela take izkušnje.
Na tvojem mestu bi se vprašala tudi o tem ali ti je bolj pomembno, da si pomirjena s svojo odločitvijo in jo sprejmeš za trdno ali ti je bolj pomembno, da je z odločitvijo zadovoljen mož. Ker ne vem, kaj bi bilo v prihodnosti težje preboleti - da ti ne odpusti mož, ali da ne moreš oprostiti sama sebi.

Ker nisem v taki situaciji, sem lahko "pametna". Tudi midva z možem ves čas zeloo paziva, ker imava "dovolj otrok". Obakrat sem zanosila v prvem poizkusu, uporabljava pa samo kondome. Upam, da se nama ne zalomi, ker bi res verjetno šla na splav, hkrati pa bila bitke sama s seboj. Namreč v obeh nosečnostih sem imela zdravstvene težave. Nič katastrofalnega, lahko bi se pa razvijo v tej smeri. In vedno razmišljam v smeri, kaj bi bilo, če bi vztrajala pri rojstvu 3. otroka, potem pa pristala v porodnišnici nekaj mesecev pred porodom, doma pa pustila družino samo za dolgo obdobje, ali še hujše, da bi se uresničil najhujši scenarij in bi za samo pustila moža in 3 otroke brez mame.

Res, sem zelooo vesela, da imam 2 zdrava otroka in si ne bi upala izzivati usode s še tretjim.

Kolikor berem, sicer nič ni povezano s kakršnimi koli zdravstvenimi težavami, ampak želela sem predstaviti še pogled v razmišljanju, kaj bi, če bi.

Pa srečno z odločitvijo, kakršnakoli že bo.

04.11.2012, 18:41

Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Spet ena, ki bo samo pametovala. Zate na žalost (zame na srečo) nisem imela take izkušnje.
Na tvojem mestu bi se vprašala tudi o tem ali ti je bolj pomembno, da si pomirjena s svojo odločitvijo in jo sprejmeš za trdno ali ti je bolj pomembno, da je z odločitvijo zadovoljen mož. Ker ne vem, kaj bi bilo v prihodnosti težje preboleti - da ti ne odpusti mož, ali da ne moreš oprostiti sama sebi.

Ker nisem v taki situaciji, sem lahko "pametna". Tudi midva z možem ves čas zeloo paziva, ker imava "dovolj otrok". Obakrat sem zanosila v prvem poizkusu, uporabljava pa samo kondome. Upam, da se nama ne zalomi, ker bi res verjetno šla na splav, hkrati pa bila bitke sama s seboj. Namreč v obeh nosečnostih sem imela zdravstvene težave. Nič katastrofalnega, lahko bi se pa razvijo v tej smeri. In vedno razmišljam v smeri, kaj bi bilo, če bi vztrajala pri rojstvu 3. otroka, potem pa pristala v porodnišnici nekaj mesecev pred porodom, doma pa pustila družino samo za dolgo obdobje, ali še hujše, da bi se uresničil najhujši scenarij in bi za samo pustila moža in 3 otroke brez mame.

Res, sem zelooo vesela, da imam 2 zdrava otroka in si ne bi upala izzivati usode s še tretjim.

Kolikor berem, sicer nič ni povezano s kakršnimi koli zdravstvenimi težavami, ampak želela sem predstaviti še pogled v razmišljanju, kaj bi, če bi.

Pa srečno z odločitvijo, kakršnakoli že bo.

04.11.2012, 18:47

Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Spet ena, ki bo samo pametovala. Zate na žalost (zame na srečo) nisem imela take izkušnje.
Na tvojem mestu bi se vprašala tudi o tem ali ti je bolj pomembno, da si pomirjena s svojo odločitvijo in jo sprejmeš za trdno ali ti je bolj pomembno, da je z odločitvijo zadovoljen mož. Ker ne vem, kaj bi bilo v prihodnosti težje preboleti - da ti ne odpusti mož, ali da ne moreš oprostiti sama sebi.

Ker nisem v taki situaciji, sem lahko "pametna". Tudi midva z možem ves čas zeloo paziva, ker imava "dovolj otrok". Obakrat sem zanosila v prvem poizkusu, uporabljava pa samo kondome. Upam, da se nama ne zalomi, ker bi res verjetno šla na splav, hkrati pa bila bitke sama s seboj. Namreč v obeh nosečnostih sem imela zdravstvene težave. Nič katastrofalnega, lahko bi se pa razvijo v tej smeri. In vedno razmišljam v smeri, kaj bi bilo, če bi vztrajala pri rojstvu 3. otroka, potem pa pristala v porodnišnici nekaj mesecev pred porodom, doma pa pustila družino samo za dolgo obdobje, ali še hujše, da bi se uresničil najhujši scenarij in bi za samo pustila moža in 3 otroke brez mame.

Res, sem zelooo vesela, da imam 2 zdrava otroka in si ne bi upala izzivati usode s še tretjim.

Kolikor berem, sicer nič ni povezano s kakršnimi koli zdravstvenimi težavami, ampak želela sem predstaviti še pogled v razmišljanju, kaj bi, če bi.

Pa srečno z odločitvijo, kakršnakoli že bo.

No tako mišljenje pa je meni čisto mimo-kaj bo če, bo...brez veze, kdo pa ti garantira, da se boš vsak dan pripeljala iz službe, kdo ti garantira, da ko greš čez prehod za pešče da te ne povozi avto, da te ne zadane kap? Vem težke besede, ampak to je čisto brez veze razmišljati da bi se pri 3-jem porodu lahko naredilo najhujše in bi mož ostal sam z otroci, konec koncev tudi posledice splava so lahko usodne(sepsa..)...če bi tako razmišljali potem vrjetno nebi imeli nobenega otroka, ker kaj pa veš, kaj vse vse lahko zgodi! Tako da to je čisto mimo...vsak dan se lahko zgodi nekaj, pa o tem ne razmišljamo, ker drugače nebi mogli normalno živeti!
Pa glede splava, tudi sama sem še 1 mesec nazaj govorila, da niti podrazno ne bom imela še enega, da grem na splav, sedaj ko sem na tem, pa je razmišljanje pač drugačno!

04.11.2012, 18:53

Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

No tako mišljenje pa je meni čisto mimo-kaj bo če, bo...brez veze, kdo pa ti garantira, da se boš vsak dan pripeljala iz službe, kdo ti garantira, da ko greš čez prehod za pešče da te ne povozi avto, da te ne zadane kap? Vem težke besede, ampak to je čisto brez veze razmišljati da bi se pri 3-jem porodu lahko naredilo najhujše in bi mož ostal sam z otroci, konec koncev tudi posledice splava so lahko usodne(sepsa..)...če bi tako razmišljali potem vrjetno nebi imeli nobenega otroka, ker kaj pa veš, kaj vse vse lahko zgodi! Tako da to je čisto mimo...vsak dan se lahko zgodi nekaj, pa o tem ne razmišljamo, ker drugače nebi mogli normalno živeti!

Ja lahko bi razmišljali tako že od začetka. Samo če bi umrla med prvim porodom, bi za sabo pustila "le" užaloščenega, mladega moža. Če pa bi umrla med 3. porodom, pa bi trije otroci ostali brez mame in mož sam za njih. Meni je tu precejšnja razlika.
Ja, avto me pa lahko vsak dan zbije, ne glede na to, koliko otrok imam. Ampak to ali si želim tvegati z nečim, na kar imam sama vpliv, je pa precej drugače kot naključni dogodki.
Naše odločitve nas zaznamujejpo v vsakem prumeru - v dobrem ali slabem. So naše odločitve.

In z mojim pisanme ne obsojam čisto nikogar in nikomur ne solim pameti. Kot že zgporaj piše, sem želela predstaviti samo še en pogled, ki bi morda tudi komu v kakšni situaciji olajšal odločitev.

04.11.2012, 18:58

Anonimen

Ti pa si trčena-milo rečeno.

04.11.2012, 19:20

Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

No tako mišljenje pa je meni čisto mimo-kaj bo če, bo...brez veze, kdo pa ti garantira, da se boš vsak dan pripeljala iz službe, kdo ti garantira, da ko greš čez prehod za pešče da te ne povozi avto, da te ne zadane kap? Vem težke besede, ampak to je čisto brez veze razmišljati da bi se pri 3-jem porodu lahko naredilo najhujše in bi mož ostal sam z otroci, konec koncev tudi posledice splava so lahko usodne(sepsa..)...če bi tako razmišljali potem vrjetno nebi imeli nobenega otroka, ker kaj pa veš, kaj vse vse lahko zgodi! Tako da to je čisto mimo...vsak dan se lahko zgodi nekaj, pa o tem ne razmišljamo, ker drugače nebi mogli normalno živeti!

Ja lahko bi razmišljali tako že od začetka. Samo če bi umrla med prvim porodom, bi za sabo pustila "le" užaloščenega, mladega moža. Če pa bi umrla med 3. porodom, pa bi trije otroci ostali brez mame in mož sam za njih. Meni je tu precejšnja razlika.
Ja, avto me pa lahko vsak dan zbije, ne glede na to, koliko otrok imam. Ampak to ali si želim tvegati z nečim, na kar imam sama vpliv, je pa precej drugače kot naključni dogodki.
Naše odločitve nas zaznamujejpo v vsakem prumeru - v dobrem ali slabem. So naše odločitve.

In z mojim pisanme ne obsojam čisto nikogar in nikomur ne solim pameti. Kot že zgporaj piše, sem želela predstaviti samo še en pogled, ki bi morda tudi komu v kakšni situaciji olajšal odločitev.

04.11.2012, 19:23

liliana

10282

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Pri nas je situacija bila obratna. Jaz sem želela splav, mož ne. "Zmagal" je on. Danes sem noseča 20. tednov in mi je žal, da sem ga poslušala. Ta nosečnost ni zaželjena in se otepam vsake misli o dojenčku. Meni sta 2 otroka čisto dovolj. Moje telo je moje in samo jaz imam pravico do odločanja. Resnično se bojim trenutka ko bom dobila malega kričača v naročje :((

To je zelo dvorezen meč...res je telo tvoje in imaš ti pravico do odločanja s svojim telesom.....potem pa je vprašanje, kaj je potem otrok, ko se rodi...takrat pa otrok ni samo tvoj, ampak je tudi od moža oz. tistega, ki ga je spočel.....in veretno je predhodno tista, ki je govorila o izkazovanju moči mislila prav na to....izključno pravico ženske, da v primeru splava razpolaga po svoje s svojim telesom......

In ko se zgodi nezaželjena nosečnost, ko se kaj zalomi, lahko pač pride tudi do tega, da eden bi imel otroka, eden pa ne....in na koncu se res odloči ženska.....zdaj ali popusti na prigovarjanje partnerja ali ne....končna odločitev je vedno na strani ženske.....

Avtorici posta pa......nisem imela takega primera.....sem pa pri 21 šla na splav....samo moj takratni parnter je bil tako liberalen, da je odločitev v celoti prepustil meni......samo v očeh mu je pisalo, kaj si želi.....v bistvu sva si itak želela isto oba, šok pa je bil zame precej večji kot zanj.....in moram povedati, da nisem imela nobenih mor, nikoli mi ni bilo žal za takratno odločitev......samo to je verjetno odvisno spet od človeka, eni pač znamo preteklost pustiti za sabo, drugi pa ne.....

04.11.2012, 19:28

Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

No tako mišljenje pa je meni čisto mimo-kaj bo če, bo...brez veze, kdo pa ti garantira, da se boš vsak dan pripeljala iz službe, kdo ti garantira, da ko greš čez prehod za pešče da te ne povozi avto, da te ne zadane kap? Vem težke besede, ampak to je čisto brez veze razmišljati da bi se pri 3-jem porodu lahko naredilo najhujše in bi mož ostal sam z otroci, konec koncev tudi posledice splava so lahko usodne(sepsa..)...če bi tako razmišljali potem vrjetno nebi imeli nobenega otroka, ker kaj pa veš, kaj vse vse lahko zgodi! Tako da to je čisto mimo...vsak dan se lahko zgodi nekaj, pa o tem ne razmišljamo, ker drugače nebi mogli normalno živeti!

Ja lahko bi razmišljali tako že od začetka. Samo če bi umrla med prvim porodom, bi za sabo pustila "le" užaloščenega, mladega moža. Če pa bi umrla med 3. porodom, pa bi trije otroci ostali brez mame in mož sam za njih. Meni je tu precejšnja razlika.
Ja, avto me pa lahko vsak dan zbije, ne glede na to, koliko otrok imam. Ampak to ali si želim tvegati z nečim, na kar imam sama vpliv, je pa precej drugače kot naključni dogodki.
Naše odločitve nas zaznamujejpo v vsakem prumeru - v dobrem ali slabem. So naše odločitve.

In z mojim pisanme ne obsojam čisto nikogar in nikomur ne solim pameti. Kot že zgporaj piše, sem želela predstaviti samo še en pogled, ki bi morda tudi komu v kakšni situaciji olajšal odločitev.

Ja samo potem tudi ni dobro da se voziš z avtom, ker tako tvegaš, pa bog ne daj da greš z letalom na počitnice, ker tvegaš, pa tudi z rutinsko operacijo znamenja tvegaš...po statisiki je več smrtnih žrtev v prometu, kot pri porodu, ki je dandanes zelo malo smrtnih izidov!
Sicer prejšni post ki pravi da nisi normalna, ali nekaj tašnega ni moj, kljub temu pa mislim, da tako razmišljanje ni zdravo-kaj bi če bi...nikoli ne veš kaj bo, in če te je strah tvegati s čimerkoli, potem ne moreš normalno živeti, ker te strah preveč hromi!

04.11.2012, 21:22

Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

No tako mišljenje pa je meni čisto mimo-kaj bo če, bo...brez veze, kdo pa ti garantira, da se boš vsak dan pripeljala iz službe, kdo ti garantira, da ko greš čez prehod za pešče da te ne povozi avto, da te ne zadane kap? Vem težke besede, ampak to je čisto brez veze razmišljati da bi se pri 3-jem porodu lahko naredilo najhujše in bi mož ostal sam z otroci, konec koncev tudi posledice splava so lahko usodne(sepsa..)...če bi tako razmišljali potem vrjetno nebi imeli nobenega otroka, ker kaj pa veš, kaj vse vse lahko zgodi! Tako da to je čisto mimo...vsak dan se lahko zgodi nekaj, pa o tem ne razmišljamo, ker drugače nebi mogli normalno živeti!

Ja lahko bi razmišljali tako že od začetka. Samo če bi umrla med prvim porodom, bi za sabo pustila "le" užaloščenega, mladega moža. Če pa bi umrla med 3. porodom, pa bi trije otroci ostali brez mame in mož sam za njih. Meni je tu precejšnja razlika.
Ja, avto me pa lahko vsak dan zbije, ne glede na to, koliko otrok imam. Ampak to ali si želim tvegati z nečim, na kar imam sama vpliv, je pa precej drugače kot naključni dogodki.
Naše odločitve nas zaznamujejpo v vsakem prumeru - v dobrem ali slabem. So naše odločitve.

In z mojim pisanme ne obsojam čisto nikogar in nikomur ne solim pameti. Kot že zgporaj piše, sem želela predstaviti samo še en pogled, ki bi morda tudi komu v kakšni situaciji olajšal odločitev.

Ja samo potem tudi ni dobro da se voziš z avtom, ker tako tvegaš, pa bog ne daj da greš z letalom na počitnice, ker tvegaš, pa tudi z rutinsko operacijo znamenja tvegaš...po statisiki je več smrtnih žrtev v prometu, kot pri porodu, ki je dandanes zelo malo smrtnih izidov!
Sicer prejšni post ki pravi da nisi normalna, ali nekaj tašnega ni moj, kljub temu pa mislim, da tako razmišljanje ni zdravo-kaj bi če bi...nikoli ne veš kaj bo, in če te je strah tvegati s čimerkoli, potem ne moreš normalno živeti, ker te strah preveč hromi!

Pisala sem o tem, da sem imela zdravstvene težave. Take, ki se z leti lahko stopnjujejo. In tudi G, ki je sicer ljubiteljica otrok, mi je rekla, da sem se odločila prav, ko sem povedala, da otrok ne nameravam imeti več. Še sama je rekla, da bi bilo morda res nepotrebno tveganje.
So stvari, ki jih počnemo vsakodnevno in upamo, (oziroma o tem sploh ne razmišljamo) da se nam ne bo pripetilo nič usodnega. So pa stavri, na katere imamo vpliv in se zavestno odločimo ali gremo v nepotrebno tveganje ali ne. Npr. ravno danes sem brala, da je ena manekenka umrla med postopkom liosukcije. Pa a je ni škoda. Za tako bedarijo. Otroka in splava sicer s tem ne moreš direktno primerjati, ampak če mi nosečnost lahko prinese poslabšanje bolezni in posledično smrt, mi ni treba veliko pomišljati ali bi tvegala ali ne - ker kot rečeno, ne gre samo zame ampak za celo družino.

Tisti prejšnji pa o trčenosti; sem mnenja, da je vsak malo trčen, le področja si izmenjujemo. Dokler sem trčena samo ri tem, da tebi ne škodim, nimaš kaj skrbeti. Upam, da tvoja trčenost nima vpliva na druge.