IZVIRNO SPOROČILO: mamica deklicam

tudi sama sem imela podobne probleme, le da se je pri hčerki začelo že pri treh letih. Če sem tulila, je bilo samo še slabše. Nekako sem poskušala z lepo besedo in s kaznijo, ki si jo otrok zapomne. Če ne narediš tega in tega, ne boš smela gledati risank, ti bom pospravila to in to igračo....

Če se prav spomnim, imaš ti januarja rok poroda?
Mogoče se boji, da bo sedaj na stranskem tiru? Star je dovolj, da zastopi, da kmalu ne bo več edinec in je mogoče tu finta. Poskušaj se v tej smeri z njim pogovorit: da ga imaš rada, da pa je sedaj že dovolj star, da mora tudi sam kaj narediti in te ubogati. Povej mu, da kljub temu, da bo dobil bratca/sestrico, boš ti še vedno z njim in se boš z njim igrala... take stvari

IZVIRNO SPOROČILO: mini86

prvo mi je padlo v oči tvoje ponavljanje..preveč je tega se mi zdi..
povej mu pri mizi se ne igramo s proborom-al kar kol pač drugega..če dela še naprej mu vzameš..konec..brez besed ješ, pospravljaš dalje..

uvedi štetje..to paaaali na polno..sicer bo verjetno trajalo pri vas malo dlje ampak pali..poveš mu, zdej pa štejem do tri in če se ne nehaš igrat rečmo s hrano ti vzamem za jest..šteješ bolj počasi, mi imamo še 2,5 umes in potem dejansko vzameš in NE vrneš nazaj..če bi bil lačen bi jedel ne se pa igral..


ti pa srčno svetujem knjigo od e. pantly-z otrokom lahko sodelujemo..ti bo lepo na primerih predstavljeno kako pa kaj..


je pa dejstvo da je to taka starost k grejo težko mimo tega..pač preizkuša meje-če jih ima in na tebi je a boš vztrajala ali popustila..

IZVIRNO SPOROČILO: Ankica*

Ja, poznam tole in je kar pogosto, še včeraj v vrtcu sem videla, kako se je polovico skupine obulo in uredilo, druga polovica se je pa guncala, geldala skozi okno, opazovala prste na rokah,... .

Ena finta je ta, da povem, kaj je potrebno naslednej narediti in morata ponoviti za mano, kar sem rekla. Tako jima bolj zihr pride v podzavest in ju manj stvari zmoti - torej preverim, ali sta me slišali in razumeli.
Drugo je, da stalno ponavljam (ne samo za oblačenje, tudi za pospravljanje, delanje domačih nalog, igro,...), kar delamo, naredimo od začetka do konca in naredimo uredu in ne na pol.
Tretje je, da jima dam dovolj časa - torej zjutraj smo začeli vstajat malo bolj zgodaj, da se lahk ov miru uredita.
Četrto (no, to bi moralo iti pod točko 1): umirila sem sebe. Če se derem, smo še bolj živčni, slabe volje, tisto oblačenje in 5 minutno zamujanje res ni vredno vsestranskega stresa že navsezgodaj zjutraj. Navsezadnje imamo samo eden drugega in moramo skrbeti za medsebojno dobrobit in lepe odnose. Lepa, a odločna beseda, in doslednost sta mnogo bolj učinkoviti, kot pa 10x ponavljanje in nič dejanj (opozoriš 1x, 2x, potem pa pač sledi posledica).
Petič: nadzor. Sploh starejša je bolj sanjava in ji misli hitro uidejo, ne ker bi se izogibala obveznostim, ampak ker so njeni možgančki že dobili novo idejo, kaj bi ustvarili (pa nasploh je zelo vedoželjna in jo vse zanima). En čas sem tako stala zraven in jo opozarjala, ko so ji misli spet ušle in se je med umivanjem zob začela igrati s sponkami za lase, vrtinčit vodo v lijaku, z milom pisat po zidu, poleti opazovati mravlje, ki so lezle po tleh,... zdaj opažam, da je postala mnogo bolj konsistentna pri opravilih. Naredi, kar je treba in šele potem gre delat drugo.
Šestič: otroci morajo tudi dozoreti. Nekako se mi zdi, da pri štirih eni še težko nadzirajo vse impulze, ki jim jih pošiljajo možgančki, pri šestih leih pa je to že mnogo laže, znajo se že zadržat, koncentracija traja dlje časa... telo mora torej dozoreti.

Glede vrtenja in igranja z avtki, tekanja sem in tja: pri nas je zelo dobro deloval sistem, da smo se skupaj usedli in določili, kakšno vedenje je sprejemljivo in kakšno ne, ter kakšne bodo sankcije. Te sta določili sami - in izbrali tisto, kar ju najbolj veseli - prepoved risank. Potem smo to napisali na plakat in obesili na zid v sobo. In vsi vemo, česa se moramo držat in kaj je sprejemljivo. Recimo deremo se ne.

Edino izraz poslušnost v tvojem postu mi ni všeč, se moram v to vtaknit (pa ne preveč resno jemat, ker me moti samo izraz, ne to, kar ti želiš z njim povedat, tisto štekam). Namreč to me spomni na psa - pes mora biti poslušen gospodarju, ne sme razmišljat, mora se podrediti brez vprašanj.

IZVIRNO SPOROČILO: Ankica*

IZVIRNO SPOROČILO: Inigo


ma se mprabrala svašta od knjig. sj vse lepo in prav piše, sam je problem, ko otrok ne pali na to sj pri jestvini al pa pri igračah še gre, da pač vzameš. pojavi se vprašanje kaj nardit, ko se napravlja pred ogledalom, namesto da si zobe umije. kaj pa takrat? naj mu vzamem ščetko? ne morem, zobe si more umit. kaj pa ko se ne oblači? naj mu vzamem cote? če ga pošljem na time out, bomo zamudili v vrtec (vstajamo itak ob 6:30 - prej res ne bo šlo...), pa ko ga itak ne gane. če mu prepovem, da gre na atletiko, se sprijazne in pač ne bo šel. včeraj ko se je igral s hrano, sem mu vzela in prepovedala vse sladko na obisku. a mu je blo bad? neee! niti ganlo ga ni. sj ne vem ka mu nj pol...

No, recimo, bi si moral umivat zobe, pa se raje ogleduje v ogledalu. Stopiš do njega, ga pocukaš za rokav in mu z navihanim glasom rečeš, če ve, kaj je zobna ščetka? Ta ga že nestrpno čaaakaa, ker si neskončno želi umit njegove zobe. Al pa ga primeš za rokav in mu rečeš, da je najlepši fantek na svetu, sam zobke si mora vseeno umit in ga odpelješ v kopalnico. Pa če začne delat še kaj drugega, mu rečeš, da naj svoji roki ukaže, da mora prijeti ščetko in umiti zobe. Ti, ti navihana roka, vse drugo bi počela, zobki pa tako nestrpno čakajo.
Če se ogleduje okrog, ko bi se moral oblačit, mu rečeš, vzemi v roke nogavico in jo potegni na nogo. Potem pa še drugo nogavico. In na koncu pohvala, ker je pohitel in naredil nekaj od začetka do konca.
Včasih malo smeha, zabave, hecanja, pozitivne motivacije, prinesejo veliko več rezultatov kot raznorazne kazni. nasmeješ se, sprostiš, on pa vidi, da je treba stvari vseeno narediti. Pa dosednost in vodenje, dokler sam ne zmore nadzirat sebe toliko, da ga ne bo premamila lih vsaka stvar.

Hočem reči, da moraš biti tudi ti aktivna. Lahko si v drugi sobi in diktiraš, lahko pa si zraven in usmerjaš. V prvem primeru je funkcija pasivna, v drugem pa si aktivna.

IZVIRNO SPOROČILO: Inigo

Živjo,

imamo težavo, s katero vem, da se ne srečujem edina... pa vseeno imam že tako polno glavo prigovarjanja in kreganja, da me bo razneslo.

sin je star 4 leta in nekaj mesecev in je noro neposlušen. npr. mu naročim, da se gre slečt in pripravit za kopanje. on sicer gre, ampak pridem tja čez 10 minut in on še vedno ni slečen, ampak stika po predalih, se igra s pralnim strojem... skratka vse drugo! zjutraj enako. mu naročim naj sleče pižamo in obleče pripravljene cote. on pa si poje in se igra, namesto, da bi se oblekel. enako je pri mizi. vsi že pojemo, on pa se še vedno suče na stolu, si poje, gleda v luft, se igra s priborom. pa sedim zraven njega, ga opozarjam, sicer to drži 2 minuti, potem pa jovo na novo. enako je tudi pri igri. divja z avtki, jih zaganja v omare/stene, ga opozorim naj tega ne počne, ker bo uničil tako avto kot tudi pohištvo... ampak ne, on reče ja in počne dalje. ponavljam ponavljam ponavljam kot stara gramofonska plošča, dokler mi ne prikipi in vzamem. pa sj ne da bi ga to kj prizadelo...

včeraj se bilo pa grozno! že iz vrtca ni slišal nič, potem sem mu na obisku 10_x_ rekla naj ne teka in naj se malo umiri... in zvečer spet bojno polje v kopalnici, tko da je šel kazensko v sobo že ob 19h! sva se pogovorila in prizna vse napake in mu je žal. on točno ve kako bi moral ravnati, ampak kaj ko ne zna potem ubogat. on sliši kaj mu poveš, ampak posluša ne!

ne vem več kako naj postopam, ker smo poskusili že vrsto prijemov, pa ne zaleže prav nič. ne pomagajo ne kazni, niti lepo, niti time out, niti to, da mu povem v obraz in ne da se derem na daleč...

pride dan, ko uboga, vedno več pa je takih dni kot je bilo včeraj, ko se mi zdi, da se še sam derem...

kako ste vi rešili takšne težave oziroma če ima kdo še kakšen trik kako bi ga naučila poslušnosti?

hvala

IZVIRNO SPOROČILO: Katy78

Pri zobih pri nas pali tudi to, če mu rečem, da sem videla črvička, ki je skočil v njegova usta in potem reče, a ima vrtalnik s seboj in rečem ja, ima ga, rdečega, in potem greva s ščetko lovit črva in umijeva zobke. Čeprav na srečo zobke rad umiva ampak on bi vmes govoril in govoril tako da bi jih lahko umivala tudi 1 uro in zato potem preganjava črve in zobke hitro umijeva.

IZVIRNO SPOROČILO: Katy78

Ja no, malo pa naj popoje in pocvili. Naš si jih gre umivat in mu rečem, da ko konča, naj me pokliče, da mu jih še jaz poščetkam in potem vmes parkrat vprašam, če je že in pol me pokliče. Pa se tudi prej ali pa vmes malo poigra z vodo ipd., včasih hitro pokliče včasih ga moram pa vprašat če je že. Saj se nikamor ne mudi, da bi moral takoj začet umivat zobe.