Jih imam rada.

Danes sem jih na žlico,namesto Nutele.
uuuu, kriza ,me kar zvije v želodcu ko tole berem...pa imam ocvirke kar  rada...sploh če so takšni mali in hrustljavi...nepogrešljivi so mi na kuhanem stročjem fižolu in krompirju, pa na ajdovih žgancih...pa pod domačimi ocvrtimi jajci...pa kaj, ko mi je ponavadi po njih rado slabo....verjetno mojemu želodcu ne paše vsa ta maščoba, pa se pobuni....ne maram pa tistih razmočenih...v kakšnem zelju, repi ali kakšni drugi kuhani zadevi...brrr...aja pa naravnost nori smo na neke take hrustljave ocvrte svinjske kože, ki se jih dobi na raznih tržnicah, sejmih in v mesnicah....verjetno je vse tako imenitno, ker je tako redko na dosegu naših ust... 
Kot malecka pa jih nisem smela videti...ponavadi sem vsak mali tini mini košček našla in ga zbezala na rob krožnika...

jaz sem jih pa danes... cvrla, mast in špeh sem topila pri mami v veliki skledi na zidanem šporgetu. Jem jih bolj kot ne le v ocverkovci.

Imamo ravno koline. Jaz imam rada naše domače krvavice in godlo. Pa seveda v dimniku sušene klobase in meso, pa zaseko s česnom na kruhu. Je pa res, da kremljev, ušes in repa pri nas ne jemo, zato to pripade bratu, s katerim si pujsa razdelimo. Tudi bio razlog je zraven, zakaj se še vedno to delamo doma.

Hja ocvirki. Jaz jih vidim tako (okušam bolj malo, u bistvu zadnje čase nič). Niso zanič, imam pa svojo teorijo o (ne) koristnosti le teh. načeloma je pa pri ocvirkih, kar se mene tiče, tisti pregovor, kar je zanič, ni zdravo, kar na mestu.
Da bi jih pa z žlico jedla? ojoj

Jemo jih. Sicer redko ampak takrat toliko bolj z užitkom.

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.