Mah, to je normalno. Lih smo prišle čez ta težko obdobje, otroci komunicirajo in so že vsaj malo samostojni, zdaj pa vse še enkrat. Mene je tudi ful strah, ker sem bila že pri enem otroku zelo, zelo utrujena in mi je bilo težko. Ampak si zelo želim dva otroka in mislim, da je dobro, da ni prevelika razlika. Čas pa itak ni nikoli pravi. Če začnem zdaj o službi razmišljat, pa o denarju pa o nepremičnini... Potem bi bilo itak najboljše, da se sploh nikoli ne bi od staršev odselila :) Se pa tudi jaz bojim, da bom obležala... Ampak se tolažim s tem, da ima večina žensk enostavne nosečnosti in da ni razloga, da se bojim, da bo spet toliko mesecev grozno...

nevem kako bom še na faksu zdržala
, 21.3
, konec marca ,?
, čeprav sva se trudila skoraj 2 leti je sedaj končo uspelo in sva (smo tudi hčerka) zelo veseli in komaj čakamo. Saša boš videla se boš že prav odločila, poslušaj svoje srce in se ne pusti pregovoriti.
,vem kako je, pošiljam ti en velik objemček



