IZVIRNO SPOROČILO: mojcaziga
Samostalniki označujejo bitja, stvari in pojme. Kam spada beseda gozd?
Stvari opredeljuje tisto, kar obstaja ali bi naj obstajalo. Torej tudi sonce, zrak, rastline, gozd, drevo ... spadajo sem.
Pojem opredeljuje tisto, kar je tvorba naših misli, npr. razne definicije (narod, umetnost ...), verjetno tudi čustva.
Pri teh dveh uporabimo pri moškem spolu 'neživo obliko tožilnika', t.j. tista, ki nima končnice. Primer skladatve samostalnika hrast (drevesne vrste):
hrast, hrasta, hrastu,
hrast , o hrastu, s hrastom.
(Pri ženskem in srednjem spolu imamo samo eno obliko tožilnika.)
Bitja so tista, ki živijo in pri katerih uporabimo 'živo obliko tožilnika', t.j. tista, ki ima končnico, praviloma
-a. Rastline slovnično ne spadajo sem.
Primer sklanjatve osebe, imenovane Janez Hrast:
Janez Hrast, Janeza Hrasta, Janezu Hrastu, Janeza
Hrasta, o Janezu Hrastu, z Janezom Hrastom.
Še primeri uporabe:
Koga vidim? Janeza Hrasta sredi ceste. Kaj vidim? Visoki hrast sredi gozda.
Boš pil sok? Si videl Antona Sok
a?
Kupujem gašper, da mi bo grel sobo. Občudujem Gašper
ja kot športnika.
Jem matevž (hrana). Čakam brata Matevž
a.
Gledam draguljarja Janka Kamn
a, kako preučuje dragi kamen.
Velikokrat odrasli v pogovoru z otroki poosebljajo stvari in posledično uporabljajo napačno obliko tožilnika, npr.: 'Ti kupim bagra ali balona?', 'Mihec ima traktorja Claasa.', 'Boš jedel sladoleda?', 'Glej vlaka, kako drvi!'.