...noname... da še jaz dodam svoj piskrček, ko sva približno istih let. Midva sva se že od začetka strinjala, da hočeva otroke, po možnosti 3-4 in da nebova dolgo čakala. Po kakšnem letu zveze sem dobila alergijo na kondome in ker ne prenašam kontracepcijskih, sva se odločila, da bova pač samo malo pazila. Ker imam PCOS, sva bila mnenja, da nebo nič hudega, če naju
malo prehiti, samo, da pride.
Potem sva vsak mesec pazila malo manj, po vsakem obisku prijateljev z dojenčki bila 100%, da greva v to, pa se potem spet malo prestrašila, ker jaz nisem imela službe. Potem sem letos v aprilu zagledala plus na CB, ki ga vsi naslednji testi niso potrdili, sledila je
. Po začetnem šoku sva bila grozno razočarana nad negativnim razpletom in se odločila, da je to to in da gremo v akcijo s polno paro
.
Nadaljevanje veš, totalno pomešani prej redni ciklusi pri meni, dolgi tudi 80 dni in več, ter zaključek zgodbe s katastrofalnim spermiogramom in napovedjo, da nebova nikoli starša po naravni poti.
Obiščita tudi vidva kakšne prijatelje z luškanimi dojenčki, probej malo pohecat tvojega, da imaš vse znake za
, vzemita kdaj kakšne nečake v varstvo, da ga počasi navadiš, da otroci niso tak bav bav in mogoče tudi on kmalu začuti tisto željo.
Glede službe pa, se vsi izogibajo mladih žensk, sploh poročenih in v zvezi in rajši vzamejo mamice za katere vedo, da nebodo šle direktno na porodniško ob prvi priliki. No jaz sem sicer dobila službo, v družinskem podjetju, ampak če nebi bilo tako, je vrjetno še zdaj nebi imela, pa sem aktivno iskala več kot 2 leti. Mogoče bi pa mogla v življenjepis napisat, da sva s partnerjem neplodna.
< Sporočilo je popravil chocolatecake -- 5.12.2014 11:32:00 >