Se še jaz malo javim po dolgem času .
Melanie tvoja punčica je čudovita, nisem vedela, da se tako dobro vidi na slikicah.
MD Držim pesti, da bo! Jezika se res navadiš in priučiš res ti želim od srca, da je služba že tvoja - si jo zaslužiš!
polhek2 Jaz nikoli nisem imela SS, vem pa kako je boleč občutek, ko si otročka od srca želiš, vsi okoli tebe jih pa delajo kot po tekočem traku. Pred meseci, ko sva s partnerjem dobila rezultate tistega 1. spermiograma, po katerih naj bi bil praktično neploden sem v cca 14 dneh izvedela, da so noseče moja sestrična, njegova sestrična (že 2. v slabih 2 letih), moja soseda, moja bivša sošolka iz osnovne šole, moja bivša sošolka iz faksa, sestra od sodelavke in kolegica (tudi 2. v slabih dveh letih), jim vsem od srca privoščim, ampak potem pa tisti boleč občutek, zakaj imajo vsi takšno srečo, samo jaz ne. Zakaj so vsi tako veseli, samo jaz morem preživljat takšno bolečino.
Vzemi si čas, zjokaj se če ti je lažje, ni treba, da se delaš, da je vse OK, če ni. Potem pa pogumno naprej in nikoli ne izgubi upanja. Če ti je dvakrat ratalo, ti bo tudi v tretje in tokrat bo vse OK!
Da še malo o sebi poročam, kot sem povedala že v drugi temi, upala, sem, da bom dobila tablete za spodobudo ovulacije, pa jih moja ginekologinja nepredpiše nikomur brez pregleda prehodnosti jajcevodov. Sem nekako upala, da bom lahko preizkusila še to te 3 mesece, dokler čakam na pregled v neplodnosti ambulanti v Mariboru, pa nebo očitno nič iz tega. Sem imela v glavi pravljični scenarij, da bom mogoče zanosila še preden pridem v MB- jaz in moj pretirani optimizem . Zdaj pa lahko samo še čakam, ka bodo rekli v MB.

Pozdravljene.

Glede službe se kar nočem preveč veseliti, da ne bom potem razočarana. Vleče me ven, da imam delovne izkušnje, sem "multipraktik", ker sem različne stvari delala, točno mojo smer imajo napisano v pogojih. Očitno sem mogočemu "bodočemu" nadrejenemu všeč, tako da res kar malo upam, da mi bo uspelo.

Imam pa sedaj drugo fronto odprto. Se bomo očitno z šolami dajali, ker vse jamrajo, da imajo letost oreveč otrok in ne bodo delali nobenega prepisa. Saj jih zastopim, da bi radi imeli v vsakem razredu čim manj otrok, a če je populacija velika in je normativ 28 + 2, če je res nuja, bodo pač morali napolniti oddelke.
Sem včeraj govorila z eno socialno delavko z neke šolo in me je prepričevala, da imajo 100 otrok in ne bodo sprejemalo nobenih drugih. S tem da bodo imeli 4 prve razredo in če jaz nam računati, je to trenutno 25 otrok na oddelek, sprejmejo jih torej lahko še najmanj 3 v vsak razred.

Tako da jaz napiešm dopise za prepis, na vrhu lestvice sedaj pride tista podružnica, kjer sva jo najprej mislila imeti. Ostane hči v isti stavbi, samo preseli se v šolske prostore. In bom kar vztrajala, ker nama je najboljša opcija. Voziva se mimo, obe hčeri imava tam, pa še glede podaljšanega bivanja bi se izšlo.

Zdej me pa že res dolgo časa ni bilo tukaj gor, veliko dela ste mi dale

MD bravo, le pogumno naprej, jaz imam občutek, da ti bo uspelo. Je pa res smozano, ker je treba na 15 razgovorov, da prideš do službe...jao, to je psihično tlo naporno
Melanie1 čudovita slikica vajine lepotičke....obožujem take slikice

Vsem, ki čakate pluske veliko sreče....Vsem, ki delate teste, čimprej povejte dobre rezultate

Upam, da nisem kej pomembnega spustila

pri meni je pa ravno obratno. Več kot imam razgovorov, bolj "flegma" sem, manj me črviči in manj živčna sem. Zadnjič sem bila na prvem zelo, ker je bilo to po 1,5 letu prvi razgovor in padeš iz sistema.

Včeraj sem bila dokaj sproščena, no je pa res, da sem imela eno tableto za živce v riti . Jih je tast dobil a jih ne jemlje, tako da so kar prav prišle. Pa da ne bo katera mislila, je bila najnižja doza. A če ne jemlješ, te že ta zelo pomiri.

Pa da ne boste mislile, da sem pozabila na vas, tudi jaz čakam naslednjo, ki bo javila, da je noseča. ALi se samo meni zdi ali že dolgo ni bilo nobene?

Mogoče je pa tudi to pri meni problem, premalo razgovorv in potem nisem dovolj sporščena in samozavestna Pa še brez izkušenj sem tako, da me je res strah kako dobit slubžo A je to helex morda? ker, jaz helex vzamem predno grem na letalo

res, že dolgo ni bilo nobene novice...tam v skupinah po mesecih se jih kar nekaj najde, vendar tukaj se ne spreminja kaj dosti...Še dobro, da nam Melanie malo polepša temo s super slikicami

V skupinah po mesecih je bil prejšnji mesec pravi baby boom, pa v tem mesecu mislim, da so že tudi 3, pa smo šele na polovici.
Prejšnji mesec je dočakala _pika_, ona se je tudi občasno javljala tukaj.
Tako, da so očitno zimski meseci kar plodni .

Ne, ne... prosim ne delaj tega. Nihče ni ves čas srečen in tudi nihče ni ves čas nesrečen. V življenju se obdobja, ko ti gre vse po maslu, nenehno menjavajo z obdobji, ki pa terjajo nekaj napora, verjetno tudi živcev. In verjamem, da preživljaš bolečino, saj si tudi sama ne znam predstavljati življenja brez otrok. Ko pa naslednjič srečaš kakšno znanko, ki je v veselem pričakovanju, pa ne dovoli, da bi se kakšen boleč občutek prikradel v tvoje misli - niti za kanček sekunde. Raje se postavi na njeno mesto. Predstavljaj si sebe, svoje občutke ob pogledu na pozitiven trezultat nosečniškega testa. Predstavljaj si srečo, blaženost ob misli, da v tebi raste majceno bitjece, ki te bo čez nekaj mesecev klicalo mama.

Evo, če spremljaš svetovno prvenstvo v smučanju, recimo smučarke. Ker so prišle do sem, je nesporno dejstvo, da so vse talentirane, da imajo za seboj ogromno treninov, odrekanja...Tisto kar pa loči šampionke od vrhunskih smučark, pa je njihova psiha. Na koncu odloča samo pošlihtana glava in nič drugega.

Pa ne me sedaj narobe zastopiti. Če so kakšni fizični zadržki, zaradi katerih ne pride do zanositve, jih je treba zdraviti. Ampak kolikor zastopim, je čedalje več parov z diagnozo nepojasnjena neplodnost.

Življenje nam kar naprej nastavlja različne prepreke, izzive, ki jih moramo preskočiti, če želimo naprej. In izkušnje, ki jih pri tem dobimo, so neprecenljive. Iz njih se učimo, rastemo... in če se le ne predajamo malodušju, melanholiji, pesimizmu... dejansko zaradi njih postajamo boljši ljudje. Kar te ne ubije, te ojača. Ni samo en pregovor, ampak živa resnica. Vse se dogaja z nekim namenom, četudi sami ne vidimo odgovora. Pa stavim, da si kljub vsemu srečna ženska in ti gre dobro v življenju. Ampak imaš vso pravico pričakovati več.



In ta scenarij si vrti v glavi še naprej...

V torek pa pričakujemo Tarine slikice njene dojenčice.

Melanie Hvala ti za spodbudne besede!
Sem drugače velik optimist, ampak ne verjemem več, da je vse v glavi, v moči misli in tako dalje, čeprav sem včasih res verjela. Ti povem eno resnično zgodbo.
Z kolegico sva se istočasno odločile za nosečnost, obe isto stari, oz sem jaz kakšen mesec mlajša, obe z diagnozo PCOS, jaz z že eno leto urejenimi ciklusi, ona totalno pomešanimi, jaz z boljšimi izvidi hormonov, ona malo slabšimi.
Sem jo ves čas spodbujala in tolažila,da bo ratalo in govorila, da PCOS ni nobena ovira. da milijone žensk po svetu zanosi čisto normalno, nekatere še celo po nesreči s slabšimi diagnozami itd... Še celo rekla sem ji, da bom nalašč zanosila, da ji dokažem, da se da tudi s PCOS. Njo je bilo ves čas strah, da nebo uspelo in da nebo tako sanjsko kot si želi, ampak se bo mogla za nosečnost pošteno namučiti in da bo trajalo leta. Ni verjela, da je sploh mogčoče, da bi ji uspelo kar tako.
Ugani kaj? Ona ima čez 14 dni rok, jaz sem pa tukaj kot sem s totalno pomešanimi ciklusi, ki so bili preden sem načrtovala nosečnost že skoraj normalni, s partnerjevo varikokelo in enkrat katastrofalnim drugič mejnim spermiogramom, za katerega nihče ne zna točno pojasniti zakaj takšne razlike. Kljub slabim napovedim sem noro verjela, da bom mojemu dragemu podarila pozitiven test za rojstni dan, pa za zaroko, pa zdaj za Valentinovo...
Kar te ne ubije te ojača,to je tudi moj moto! Ampak je pa včasih kruto kaj moreš vse naredit preden ojačaš.

BRAVO za vse spodbudne besede in pozitivne dogodke iz vsakdanjega življenja

chocolatecake - ne obupaj, nič še ni izgubljeno

hejla,

evo tečka je za mano, ena izmed hujših, ampak sem vesela da je šlo brez tablet za kri.

Zdej pa kar bo bo, ne pričakujem jo nekje okoli 6.3.

so me klicali iz kadrovske. Izmed zadnjih treh, ki smo imeli v četrtek razgovor, bi rad direktor govoril z menoj. Z MENOJ !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
A si morete misliti . Kar ne morem verjeti, da se to meni dogaja.

Sem pred kakšnima dvema mesecema mojemu rekla, da sem očitno z razlogom toliko časa doma. In očitno sem imela prav.
Madonca, še sedaj ne vem, kako mi jih je uspelo prepričati?

ČESTITKEEEEEEEEE

HVALA

za drugo firmo sem pa ravno dobila pošto, da nisem izbrana. Še dobro, da ne bo treba izbirati, kam grem

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Bravo MD !
Čestitam!!!!!!!!!!!!

MD čestitam! Sem vedela, da bo ratalo, nas ni zastonj toliko držalo pesti. Sem vesela zate!

Za ostalo pa kasneje, ste se toliko razpisale, da si moram čas vzet in še potem za pokomentirat. Me pa zvija dol spodaj za znoret sedaj en dan. Želodec in ovulacija po moje. Upam, da nisem se kaj nalezla.

ČESTITAAAAAAM

Upam, da bom jaz naslednja za teboj, ki bom lahko kaj takega sporočila Res sem zelo zelo zelo vesela zate, vem kako je ko si želim dobit službo in kar nič ni Le pogumno pa srečno