Misona - naša je januarka 2012. Najprej ni kaj veliko razumela kaj se dogaja v mojem trebuščku, potem je bilo eno obdobje, ko je bila menda ljubosumna oz. nekak ignorirala vse, sedaj pa moram reči, da da sama lupčka na bušija in vpraša , da kdaj pa pride in tudi ostalim pove, da kaj vse bo mamici pomagala pri dojenčku (recimo previla ritko, pela pesmico,..). Mislim pa, da kljub temu, da se nam zdi, da se sedaj veseli dojenčka, bo gotovo velik ljubosumja in iskanja pozornosti, noči bodo ziher "ludnica",.. Dve leti je imela vso najino pozornost, katero bo sedaj morala deliti in ziher ne bo šlo gladko mimo. Verjeto pa je odvisno velik od karakterja. Tvoja je aprilska, a ne? Kako ona razume, da bo dobila sestrico? Napisala si, da bi tudi ona sedaj rada bila dojenček

Nina_1985 - glede pogovarjanaja z dojenčkom lahko napišem, da sem se s prvo veliko pogovarjala, jih pela,.. sedaj v drugi nosečnosti pa minimalno. Ni toliko časa, do konca sem bila v službi, sedaj pa poskušam s starejšo preživeti čim več časa dokler smo še trije in potem moj buši in pogovri pridejo na vrsto šele zvečer, ko se malce uležem na kavč. Ker pa je pikica skoz aktivna, ji tudi čez dan večkrat kaj rečem, povem, vprašam,... samo ne tako kot pri prvi, ko sem si prav vzela čas za to..

Punce, pred nami so menda spet sončni dnevi, ki jih je vredno izkoristiti.. lepo se imejte in čuvajte vaše pikice.

< Sporočilo je popravil Mistica -- 27.3.2014 12:32:31 >

Agnes27 - pa kaj je s temi G? Preganja rodit v 36 tednu?? Ja res, zakaj že? A to ti je rekla, da zato, ker imaš velik trebuh? Moja tašča se je zredila 20 kg, bila ogromna, mali je imel pa 2150 g (donošen)... toliko o tem... Kva me razkurijo te ginekologiNJE, vedno bolj. Jaz imam moškega G in koker sem bila sprva skeptična, sem ful zadovoljna. Še sestra je bolj pametna in zakomplicirana od njega.
Jaz sem zdaj v 35t, v sredo imam pregled in bom v 36t in si sploh ne predstavljam, da bi mi kaj takega rekel.

Nam so v MŠ lepo povedali, da naj zadnji mesec preživimo čim manj stresno in delovno, da bomo ja donosile do predvidenega roka. Kaj pa vem, jaz že čutim tako. Čim sem preveč na nogah s preveč zaporednimi opravki, me začne tiščanje opozarjati na to in mi je vsakič posebej žal. Se mi zdi, da sem dolžna , da mu dam možnost, da si sam izbere svoj čas, ne pa, da ga moj nori tempo za obveznostmi, ki bi jih komot porazdelila čez vsak dan ali kakšno pač naložila dragemu, prisili v predčasni odhod iz varnega zavetja, kjer mu čisto nič ne manjka.

Jaz tudi mislim, da je "počasi" že čas, da si kaj pripraviš Evo jaz začnem z drugim tednom pripravljat torbo in cunjice

Jaz se tudi praktično nič ne pogovarjam s tamalim.. Imam kar slabo vest, po drugi strani si pa rečem, da bom že po rojstvu nadoknadila in da že veliko štejejo misli in posledično moje počutje (kar zagotovo občuti), ker imam itak večino razpoložljivega časa roko na trebuhu. Tudi nisem opazila, da bi se odzival na moje besede, se pa na melodijo iz igračke.

nezzek, ja res je mal hecno in ne štekam da se ji zdi da bi mogla jit že kar rodit. Sam razen tega ji pa kar zaupam.
Jst se tut nič ne pogovarjam preveč z malčkom, nosečnost poteka hitreje kot pa prvič, ko vse bolj spremljaš. Ga pa skoz božam, sploh pa nosim bolj spredaj in ga je še bolj čutit kot sem prvič tamalo.

Ja, se moram kar strinjat, prvo nosečnost res čisto drugače doživljaš. Tudi jaz sem se prvič veliko pogovarjala s trebuščkom, ga božala in pela, zdaj pa skoraj nič. Enostavno je manj časa (če se hočeš kaj posvetit otroku, ki ga že imaš), pa prvič sem bila čist ekstatična, tak sem bila vesela, da sem noseča, zdaj pa... Ne da nisem vesela, sam vsi občutki so zmanjšani na polovico, če me razumete. In ja, tud mene fejst peče vest zaradi tega. Ne vem kaj je krivo, ampak na splošno se mi zdi, da sem zdaj bolj depresivna kot sem bila v prvi nosečnosti oz. mi dosti bolj niha razpoloženje. Velikokrat se potem sekiram, da bi morala biti bolj vesela in da to slabo vpliva na plod, tako da sem na koncu še bolj žalostna... Začaran krog, pač. Vam moram povedat, da vam kr zavidam, ker boste kmalu držale svoje zakladke v rokah. Tudi jaz bi rada, da vse skup čim prej mine...

Uh, samo da nisem edina. Pa to je moja prva nosečnost drugače. Ni bila ravno načrtovana.. Zadnjo M sem imela 17.7., potem sem imela pa okoli 10.8. ene tridnevno krvavitev, ki sem jo pač zamenjala za malo zblojeno M, ki sem jo kot tako pripisovala stresu, ker sem z julijem izgubila službo. Potem mi je bilo pa septembra okoli istega datuma sumljivo slabo tri dopoldneve zapored, no, tretje dopoldne nisem več našla razloga za slabost in šla v lekarno po test. Tako da sem potrebovala kak mesec, da sem se skulirala od šoka, potem pa še ene dva meseca, da so me dokončno preplavili materinska čustva. Imela sem pač druge načrte, "najprej služba, pol pa...". Zadnje, kar sem si vedno želela, je bilo to, da bi z v naročju službo iskala. To, da te služba čaka, medtem ko si na porodniški, to se mi zdi zadnja leta nekaj sanjskega.. Bolj je trebušček rasel, lažje mi je bilo, pika na i so bile pa prve brce.

No saj, če je tamali po mojemu dragemu, mu itak paše, da sem bolj tiho kot ne.

Drugače se v zadnjih dveh mesecih precej prevažam z busom (LPP) in sem že od začetka čist šokirana nad kulturo folka. Meni je bilo vedno nerodno zasesti sprednje sedeže, če je bilo za pričakovati več ljudi (ker sem itak predvidevala, da bo prej al slej kak starejši vstopil in se mi ni zdelo smiselno se vsest za eno, dve postaji) oz. sem vedno gledala, kdo vstopa, da sem starejšemu pač odstopila sedež. Nikoli mi ni bilo problema stat, ampak velikokrat se je zgodilo tako, da sem pred tem že vse sorte počela doma in mi res ni bilo več do stanja in lovljenja ravnotežja od Viča do Bežigrada. Sploh, ko je bilo v novicah, da je bila ena ženska huje poškodovana, ker je pač stala, ko je nek avto zaprl pot avtobusu. Kakorkoli, v vsem tem času, v vseh teh vožnjah in kilometrih, mi je samo ena punca odstopila sedež. Noben ne vstane. Verjetno bi morala izpolnjevati vse tri kriterije na obvestilu, komu odstopiti sedež: starejša+invalidna+nosečnica.

Pozdravljene vse!

Tudi jaz se vam pridružujem, čeprav pozno. PDP imam 26.04. Doma pa že imam 19-mesečnega fanta. Meni je druga nosečnost precej težja, verjetno zaradi enega razgrajača doma, čeprav je do treh v vrtcu... :)

Pridružim se vam še na FB-ju... A je katera iz Celja?

Vsem želim mirno nosečnost do konca in čim hitrejši porod...

Živijo

Da pokomentiram lepo po vrsti...

nezzek- se strinjam z napisanim o tem, da se otroku sedaj, s tem da počivamo, omogoči, da si sam izbere čas, ko bo pokukal na ta svet. To bi nam seveda morala bit prioriteta, a prioriteta nam je seveda tudi prvi otrok (tiste, ki ga imajo) in če je naše počutje ok, potem se mu res poskusimo čim bolj posvetit, pozabimo nase in vmes bi rade še kaj postorile... tako, da se mi zdi, da nas na koncu dneva mora telo opozoriti, da je pa čas, da se usedemo.
Sicer pa imaš zanimivo izkušnjo z zanositvijo Nič ne imej slabe vesti, da se z ne pogovarjaš veliko ali da nisi skakala do neba od vesela, ko si zanj izvedela. Ogromno čustev, nežnosti, crtanja, petja,.. pa še kaj drugega, bo zagotovo prišlo po rojstvu in nič ne bo zamujenega.

Nina_1985- se tudi jaz najdem v tvojih besedah. Ne vem ali zato, ker me je strah, kako bomo zmogli s starejšo (kako bo sprejela, kako ji bom dala dovolj pozornosti, kako bom zmogla jo vozit v vrtec,..), pa kako bo s spanjem (prva ni spala podnevi, ponoči komaj kaj), ... ali preprosto zato, ker sedaj vem v kaj se spuščam, ampak tudi zase lahko rečem, da sem veliko manj evforična kot v prvi nosečnosti. Takrat je bilo vse prikazano idilično, sedaj pa vem, da je lahko tako zahteven, da si v sanjah tega ne moreš predstavljati in potem v drugo razmišljam, da nas mogoče čaka kaj podobnega. Obenem pa se sprašujem ali bom znala pri drugi reagirati drugače, ne toliko čustveno, pa ne toliko z glavo skozi zid pri nekaterih zadevah (dojenje recimo),.. Tako, da verjetno je kar veliko mamic, ki v drugo razmišljamo bolj "stvarno".

la79 - pozdravljena, dobrodošla in čestitke

Lp

Hvala vam, punce. Čisto drugače je, ko veš, da nisi edina s tako zmedenimi čustvi. Včasih kaj povem mojemu, ampak se mi zdi, da sploh ne razume - moški pač doživljajo vse skupaj drugače kot me. Poleg tega imam še bolj slabo vest, ko govorim o tem, tako da je včasih res bolje biti tiho. Ampak zdaj ste me malo potolažile.

Nezzek: če rabi folk na avtobusu obvestilo komu prepustit sedež, pol pa tud ne vem kam smo prišli… Mislim, a ni to stvar kulture?? Mene (pa verjetno nisem edina) so vedno učili, da je treba prepustiti sedež starejšim oz. tistim, ki ga potrebujejo, torej invalidom, nosečnicam itd. Pa tud nismo rabli met nikjer tega zapisanega, to so bile osnovne manire. A tega zdaj starši ne učimo več svojih otrok, al kak? Moram pošteno povedat, da me fejst zmoti, ko vidim, da otroci ne znajo več pozdravljat, pa rečt hvala in prosim. Tud naša ta mala je mela eno obdobje, ko ni hotla rečt zdravo, adijo, pa lahko noč in podobno, čeprav je prej že vse vedla in znala. Pol me je pa enkrat pošteno razjezla zvečer, pa ji nisem hotla dat dude, dokler ni rekla lahko noč pred spanjem. Rezultat? Drla se je ko jesihar pol ure in skos ponavljala: “dudo, dudo, mami daj dudo…”, pa sem ji povedla, da jo dobi, sam reče naj lahko noč. Seveda ni hotla, trma mala, in je zaspala brez dude (nisem mogla verjet, ker je pri nas duda zakon, ampak jo imamo samo še za spanje). No, drugo jutro se je zbudila in me poklicala, pa sem šla k njej, ji voščila dobro jutro in ne moreš verjet - ta mala je rekla dobro jutro! Od takrat naprej ni več frke okol pozdravljanja. Tak da res verjamem, da se osnove kulture začnejo doma.

Pa še čisto off topic: danes sem si na youtubu naštimala mal klasične muske in je mala biba u trebuščku takoj začela na polno brcat (al boksat, sej ne vem kaj je bilo), po enih 10 minutah se je pa vse umirilo in je potem blo vse tiho ene 2 urci - očitno ji je pasalo in je zaspančkala. Se mi zdi, da se dojenčki ful odzivajo na glasbo; kake so pa vaše izkušnje?

Lep večer še naprej in dobro spite!

Hej hej!

Da se še jaz malo pofočkam... Večina vas je nosečih drugih in vse skupaj doživljate drugače. Ampak tudi sama sem zadnjič poslušala sosedo kako poje malemu in se zavedla, da sama nič ne pojem trebuščku, čeprav drugače zelo zelo rada pojem. Ga pa božam in ogovorim, kadar mi razmetava trebuh. Verjetno bom kasneje nadomestila, sploh če mu/ji bo pasalo...

Stvari sem ravno zato že pripravila, če bi nas kaj presenetilo, ker vem, da se nihče ne bi znašel iz mojega nereda :) še zdaj, ko imam vse pospravljeno, je pospravljeno tako, da nihče ne najde Mi je pa dolgčas sedaj in bi raje videla, da bi blo še kej za pripravit :)

Včeraj zjutraj sem doživela svoj prvi popadek, sicer lažni, ampak zdaj vsaj vem, kako "izgleda". Je bil kar močan, ampak sem bila tako presenečena, da nisem imela časa razmišljat o bolečini. Me pa (sploh zadnje dni) brutalno špika v nožnici, popek se je spustil tako nizko, da ga ne vidim več, spim pa še komaj kaj, ker me tako boli križ in trtica.

Počutje in razpoloženje padata vedno nižje in postajam noro nestrpna. Upam da me kmalu "odreši" :)

Pridne bodite, pa čuvajte trebuščke!

Nina_1985 - Se podpišem pod zgoraj napisano



Nina_1985 - žal nimam take izkušnje pri prvi . Ko ni spala podnevi, ponoči pa komaj kaj, smo poskusili tudi s klasično in ne vem še kakšno glasbo, pa ni palilo... Moram pa reči, da nam je otroška glasba (predvsem zborčki) zelo pomagala kasneje v avtu za umiritev, da je pela in ne jokala pol poti, ko smo kam šli in tudi sedaj jo to še vedno zelo zabava. Uspava pa ne Glede klasične glasbe zelo pohvalijo Mozarta in ostale, kjer imaš prav luštne dolge uspavanke (npr. če vpišeš v youtube: Mozart for baby).

No, pa je končno spet vikend in končno spet sončko..
Naredite si lep dan.

bucka* - tole je pa moralo biti presenečenje Mogoče se je dete takrat spustilo Pri sebi tega še nisem opazila, čeprav občasno občutim podobne bolečine in špikanje. Da ne govorimo o tem, da po 30min hoje, zvečer ne morem niti ustat s kavča

Lp

Živjo nosečke,
tudi mene je včeraj zvečer začelo tako špikati v nožnici, da sem mislila, da se bo že kaj začelo. Kljub temu da se je po eni uri vse umirilo, sem se celo noč prebujala. Ali katera ve, kaj pomeni to špikanje (meni se zdi da je to nekje blizu materničnega vratu)? Zadnje dni mi je življenje postalo res naporno. Opoldne in zvečer sem tako utrujena, da komaj stojim. Občutek imam, da mi zatekajo noge, po vsakih prehojenih sto metrih pa se mi zdi, da mi bo kolke razneslo :)
Ja naša skorajšnja dvoletnica se sicer zadnje dni umirja, ampak ko sem začela pripravljati za dojenčka, je kar naenkrat hotela imeti dudo (prej jo skorajda ni nikoli hotla), spet je začela po pol leta kakati v plenico, hotela je lesti v vse kar je za dojenčka (od cunj, lupince, vozička...). Zadnje dni je boljše, zdaj celo govori, da bo dala plenice dojenčku (?), na dudo je malo pozabila. Pripravljam jo, da me nekaj dni ne bo, ker bom šla v bolnico po dojenčka in bo samo oči z njo, ne vem pa kolik razume. Bomo videli, kako bo potem, ko pride dojenček. Očiju je sicer rekla, da ne bo njegov, ampak od mamice in njej .
Tudi jaz sem bistveno manj evforična kot pri prvi nosečnosti. Skrbi me vse, od poroda, dojenja, spanja (sploh ker nas je več) in imam tudi malo slabo vest. Res je tudi manj povezovanja z otrokom (v smislu pogovorov, petja...). Čeprav če logično razmišljam, se mi to ne zdi tako napačno. Težje se navežeš na nakaj kar ne vidiš in kar se komaj odziva (no razen z brcanjem). Pomoje je to evolucijsko čisto zdravo, sploh ker so bila včasih vsa rojsva bistveno bolj tvegana. Pomoje tudi ni naključje, da se začno smejati nazaj po enem mesecu, ko so drugi ta hudi riziki mimo. Če ne prej se takrat skoraj vse mamice začnejo topiti in dihati s tamalimi. Tko da časa za pogovore in navezovanje bo pomoje še ful (upam).
Kdaj imate rok? April je že jutri :)

Pozdravljene mamice! Upam, da s svojim postom ne smetim. Želim vam le ponuditi večen spominček na vaše čudovito obdobje v življenju. Če razmišljate o ovekovečenju vašega trebuščka, novorojenčka ali kasneje malčka pokukajte na mojo stran. Mogoče vam bo všeč :). Srečno, predvsem zdravo nosečnot vam želim še naprej. Tina

https://www.facebook.com/pages/Fotografiranje-otrok-in-nose%C4%8Dnic/255059391264002

Misona, s špikanjem sem se jaz veliko ukvarjala, ker se mi pojavlja že dlje, je pa vedno bolj intezivno. G mi je rekla, da je to od raztezanja medenice, sama pa sem potem prišla do tega, da me najbrž "špika" otrokova glavica, ki se nekako drgne v medenico in najbrž tudi medenični vrat, ko se obrača. Ker sem kasneje ugotovila, da špikanje sovpada z otrokovim brcanjem, nima pa nobene veze s tem a sedim, ležim ali hodim. Tko da sem vse skupaj vzela kot del nosečniških tegob in me potem ni več skrbelo. Zaboli pa fejst, tudi če ležim, ponavadi se še prestrašim, ker ne pričakujem :) Boli pa prav notri, v nožnici, taka ostra bolečina.

Pri nas drugače vse mirno, čakamo da se kaj začne dogajat :) nenoseče kolegice me vabijo sem in tja, vsem se zdi kar samoumevno, da se bom pripeljala (ker sem se do zdaj vedno pač), svetujejo mi, naj se malo sprehajam, naj grem na Bled okrog jezera... Ja najboljš, v avto, pa sama, 14 dni pred rokom :) nekako za njih to pomeni "še 14 dni do otroka", kar je celo večnost :)

Jaz pa svoj krog vedno bolj ožim na mene, otročka in mojga, vedno manj se mi da ukvarjat z drugimi in kar nekako pričakujem, da bo otroček prišel "ravnokar", če ne danes, pa jutri gotovo :) Sm prov smotana in vsako malo spremembo zaznavam že kot začetek poroda Tko kot sm pol leta pred nosečnostjo imela vsak mesec en kup nosečniških simptomov :) Moj me je že sit v glavnem, jst pa tud sama sebe :)

Mistica, kje si ti kej? Že v porodnišnici? :P

bucka jst pa z veseljem izkoristim vsako priliko samo da ne bi bila doma...no, sicer sem še vedno večino časa doma, pa počasi prčkam zadeve in pripravljam za našo pupo ko pride. more še posteljico postlat pa trenutno še vedno ustvarjam vrtiljak za nad posteljico, zdej tudi pridno hodim na sprehod s psom cca dobre 3 km samo da sem zunaj... je pa res da mi gre tudi tašča vedno bolj na živce in sem dobesedno začela vrata zapirat njej pred nosom da ja ne pride notr in šnoflja in tečnari (ta občutek je verjetno bl posledica hormonov), ker mam občutek da itak nč ne rečem prav in nč ne nardim prav... ona se pa tudi malo čudno obnaša ker ni navajena na situacijo in ker njen edinček pač pričakuje prvega otroka. imam pa jaz še dni do pdp pa glede na višino trebuha naša kr uživa notr in noče nč prej ven....

Jp pridkana, hormoni so krivi... Upam da vaju bo tašča vsaj kasneje malo bolj na miru pustila, da se boste lahko po svoje rihtal. Malo svojemu omeni, da jo bo malo nazaj držal če bo treba...
Midva bova pri meni, dokler ne uštimava svojega, samo me skrbi kako bova s financami skoz pršla... Tud men grejo vsi na živce, ampak je vseeno malo lažje, ker sem doma...

Joooj, upam da moje dete ne bo čakalo tako dolgo... Kar naj pridejo ven, da jih pocrkljamo :)

Ne, ne še nisem Nekak mi današnji datum ni po godu . Se pa s pikico pogovarjava, da bi lahko šle že kmalu na all inclusive v P (čeprav meni so bili full mučni tisti 4je dnevi noter).
Sicer pa, šalo na stran.. Sem imela zadnji pregled, vse ok, nič se še ne dogaja. Moje počutje je z eno besedo- super, tako da je mogoče to edini znak, da se kaj napoveduje Seveda sem okorna in se težje gibljem, a me nič ne boli ali pritiska tam dol, tudi če sem skozi cel dan aktivna. Me kar neka energija daje



bucka*- meni se zdi to čisto "normalno za tvoje trenutno stanje" in tudi meni se ne zdi pametno se sama vozit, sploh če se ne čutiš, da bi vozila ali kam šla sama. Zakaj bi tvegala, če ni nujno? Tvoje prioritete so se spremenile in še nekaj časa bo najbrž tako, potem ko se boste z malim ujeli, "ustalili" in bo malce večji, boš pa najbrž z veseljem šla s prijatelji kam.

Misona- meni se zdi tudi logično to, kar si napisala glede evforije okrog otročka. Pa tud nekak se mi zdi fajn, da v drugo nimamo toliko časa se ukvarjati z nosečnostjo in pikico, saj je tako vse bolj spontano. Sicer pa se mi zdi, da se tvoja bodoča starejša sestrica pripravlja na dojenčka, samo pač na svoj način. Verjetno vsak otrok doživlja to po svoje, eni bolj pokažejo, eni manj,.. Vse gladko ziher ne bo šlo, bo pa s časoma gotovo lepo.
Sicer pa- rok imam čez en teden

Kaj pa ostale? A imamo že kakega aprilčka?

Lp

pridkana- verjetno so res krivi hormoni (vsaj malo ), verjetno pa tudi to, da boste sedaj vidva in pupika postali družina in to je zagotovo velika sprememba za vas in za taščo tudi- njen edin sin bo postal oče, ne bo več samo njen sin. Znajo pa tašče kdaj tudi pozitivno presenetiti po prihodu vnukov. Mogoče bo tudi pri vas tako, v nasprotnem primeru, pa kot ti je bucka* svetovala, se boste mogli usesti in pogovoriti.
Prav tako pa- verjemite- se spremenijo odnosi med mamami in hčerami, ne samo s taščami..

Lp

Bucka - zdej tud jaz vidim, da tole špikanje zgleda res čisto nič ne pomeni. Sem še čisto lepo v enem kosu. Si pa po tihem začenjam želeti, da bi se začelo dogajati. Rok imam sicer šele v torek, ampak počasi postajam vedno bolj nemirna. Ja čutim pa čisto isto, ostro bolečino v nožnici. Meni se tudi tole oženje kroga zdi čisto normalno. Tud jaz sem raje s svojimi in se mi ne da povsod okoli letat - sploh ne s tistimi prijateljicami, ki jih bolj redko vidim :) Pa tud men so dolgi sprehodi že tu mač, sploh moji boki jih ne odobravajo. Sej časa za vozičkanje bo še ful, lepih dni pa tudi. Priznam pa, da je meni tudi malo žal tako lepe pomladi, jaz pa tako "nefit" :) Kako vse noro cveti, to je res pravi čas za rojstvo

Mistica in pridkana - o ja, se ful strinjam, odnosi se precej spremenijo, z mamo in taščo (pa tud z možem :) ) Se mi zdi, da je ful težko iskat ravnovesje med tistim, koliko babice stran držat in jih zraven spustit. Meni ful odtehta pomoč obeh babic, ampak to hitro preraste mejo, ko začeneta biti "preveč pamentni". Potem se moramo spet malo oddaljit, da se malo ohladimo. So pa včasih tud čist za družbo OK, sploh kadar so mali bolani in nikamor ne morš, mož dela in pol paše tud s taščo klepetat :)
Pridkana, a imata samo svojo sobo pri tašči ali imata tud svoje gospodinjstvo?

Lep dan vsem, pa če se kateri kaj začne, držim pesti, da gre vse gladko!

Ola punce,
tut mene je začel vse špikat v spodnjem delu rodil. Včer sem že mislila da bo kaj čeprav imam še tri tedne. Trebuh mi je začel otrdevat ko nor, po večkrat v eni uri. Ne boli, ni pa prijetno.

Misona, še mal pa bo vse za tabo Jst po eni strani komaj čakam po drugi strani mi je pa hudo ker je verjetno to zadnji (drugi) otroče in me je groza da to doživljam zadnjič. Malo pa je tudi začelo skrbeti za otročkovo zdravje, ker mali ni v pravilni legi in sem se zafrknila ker sem šla na net brat o teh stvareh, čeprav sem rekla da ne smem brati. Upam da se vse lepo reši in da bo mali zdrav in čil.

Punce, kaj boste oblekle malčke za odhod iz porodnišnice? Naša tamala je bila decemberka in ni bil problem kaj obleči - veliko in flisasto. Zdaj pa imam v mislih body in bombažen pajac, topla kapica in copatki ter čez lupino odejica ali dve (po potrebi).

Agnes - tole branje forumov je mene že tolikrat ful prestrašilo, da te čisto razumem. Nazadje ko so mi dali diagnozo oligohidramnij (pre)malo plodovnice, sem spet zapaničarila, ko sem brala izkušnje drugih, ki so jim mogli prej sprožit porod. No na srečo me je ginekologinja ful pomirila. In zdaj sva zmenjene v torek (na rok), pa še to je rekla, da ni nujno, da mi bi sprožili, če bo ctg lep jaz pa še čisto zaprta in brez popadkov. Tko da tud zate bodo poskrbeli, tako da bosta z malim oba OK. Kam pa greš rodit?
V torbi za tamalega imam pa bodi, mako majčko, hlačke, copatke. Pol za čez pa en tak pliš komplet, odvisno od vremena. Dve dekici (bolj tanki bombažni) pa ene tri različne kapice :) (ko pa ne vem kako bo mrzlo in kakšno glavo bo imela :) ) Skratka če bo mrzlo je dost, če bo vroče bo pa samo en sloj cunjic...

Ajoj, ste vse že čist pred rokom... Jst ga mam 14., pa bi najraje kar rodila, kaj še bo, če bo dete še kšn teden notr... Zmešalo se mi bo! :)
Me pa špika, otrdeva, kdaj tud že čutim popadek, samo noče bit tistga pravga stopnjevanja... Pol sm pa še bolj nervozna. Če bi bil mir, bi si rekla ok, nč še ne bo, tko me pa skos po malem draži :)

Glede cunjc za iz porodnišnice sem si ogromno prepulila las, sploh ker ne vem kakšno bo vreme. Lahko bo tkole vroče, lahko se pa ravno tisti dan shladi. Da o velikosti sploh ne začenjam :) Jst mam pripravljeno mako majico in pa bodi za čez, takega, da bodo nogice pokrite. Potem pa za čez bombažni kompletek, tistega, ki sem ga baje nosila jaz, "za na lepše" je rekla mami :) Mam pa v lupinici pripravljen tudi kombinezonček iz flisa, za vsak slučaj... Boljš preveč, kot premalo.

Grem malo na sončka, ker sem tečna kot :)

Uživajte, pa brez skrbi, ker bo vse ok Ane, Agnes? Prste proč od strašečih člankov!

Misona- podpis. Tudi jaz občutim v tej nosečnosti to veliko bolj kot pri prvi.

Agnes27- brat po netu je itak vedno rizik. Vse to vemo, pa to še vedno počnemo vsakič, ko pridemo pred kako "neznanko" ali "odločitev" Tudi mene je moja gin. na zadnjem pregledu malo prestrašila vezano na krvni izvid in sem šla domov brat in se 3 dni sekirala za znoret, niti spala nisem, dokler mi niso sporočili, da je vse ok.

Obleke za iz P- jaz imam pripravljeno tudi kako "plast" več, sicer pa: bodi, mako majčko, žabice, hlačke, tanko majčko, debelejšo majčko, nogavičke, copatke, kapice in tanjšo dekico. Če bo toplo, seveda nekaj od tega odpade

Še vedno pa ne vemo, koliko je že aprilčkov, a ne? Pathra, si kje blizu računalnika? Kako je tvoje zdravje in počutje?

Sicer pa, tiste, ki boste jutri dočakale vaše sončke, bodo ti imeli res lep in edinstven datum rojstva- 4.4.2014

Lepo se imejte in javite se kaj..

< Sporočilo je popravil Mistica -- 3.4.2014 13:42:02 >