IZVIRNO SPOROČILO: zaspancek1
petea, oprosti, ampak ti tvoji odgovori se malo zapletajo. Enkrat je enomesečna odsotnost problem, drugič pa bi kar dvomesečna ne bila (seveda, če bi bila to dodatna plačana meseca)?
Hm, kaj pa varianta, ki bi bila možna po predlogu zakona, kjer bi bil skupni čas dopusta podaljšan za 1 plačan mesec, če bi oče koristil več tega dopusta?
Ne, ne zapletam se.
Ves čas trdim, da naj koriščenje 9-mesečnega starševskega dopusta v 'dojenčkastem obdobju' ostane prosto dogovorljiva stvar obeh staršev. Torej da bo vsaka družina našla sebi ustrezno varianto, kdo in kdaj bo na dopustu.
Ker sedaj je (načeloma) zadeva dobro zastavljena ter bi potrebovala le nekaj manjših popravkov, dopolnitev.
Če bi država iskreno želela vplivati na to, da bi očetje več časa nameniti druženju z otroki, pa bi jim to lahko omogočila z
dodatnim dopustom oz. s podaljšanjem plačanega očetovskega dopusta. A sedaj, to sem pravzaprav prebrala komaj danes - neplačan očetovski dopust v obsegu 75 dni ukinjajo.
Ta očetovski dopust pa bi očetje pokoristili ali v času, ko je otrok dojenček ali kasneje, ko bi oče in otrok želela imeti svoj čas za kakšne 'bolj resne zadeve'.
Tako bi otrok več možnost več časa preživeti z staršem(-a) tako celo leto kot dojenček, nekaj tednov pa bi ostalo za kasnejše obdobje.
Ali bi ta čas porabili npr. vsak petek, vsakega 3. v mesecu ali med poletnimi počitnicami pred vstopom v šolo, pa bi bila odločitev posamezne družine.
Ponavljam določene zadeve:
JA, enomesečna odsotnost delavca je lahko problem v nekaterih panogah, strokah, poklicih, dejavnostih ... - izberi, kaj želiš. Sploh, če mora biti izvedena točno določen mesec, ko delodajalcu ali delavcu (ali obema) to ne ustreza.
Lahko pa, da ni problem biti delavcu en mesec odsoten, ko se nek projekt zaključi, ko je mrtva sezona, so počitnice ipd.
Nekateri zaradi svoje narave dela ne morejo organizirati kombiniranega (izmeničnega) ali deljenega koriščenja dopusta. Pa naj bo problem na strani očeta ali matere ali obeh. In ker gre pri starševskem dopustu za dogovor dveh delavcev in posledično odzadaj še soglasje dveh delodajalcev in to za več mesecev vnaprej, je lahko to zelo obremenjujoče za vpletene, kako najti dobre kompromise za vse sodelujoče.
Kasneje, ko sta oba starša spet v svojih službah, pa gre ob dogovarjanju glede dopusta bolj za usklajevanje potreb enega delavca z enim delodajalcem.
Nekateri delavci lahko manjkajo en dan na teden ali na mesec ali ob priliki več dni/tednov. Ni pa nujno, da je to (zlahka) izvedljivo v času, ko je otrok dojenček.
Zagotovo je krajšo odsotnost delavca zaradi nege otroka ob dovolj premišljenem pristopu delodajalcev marsikje mogoče izvesti, a na veliko delovnih mestih to ni ali je zelo težko izpeljati npr. zaradi pomanjkanja kadra, birokratskih preprek, specifičnih pogojev ali organizacije dela ipd.
Je bilo že večkrat napisano, da lahko enomesečna odsotnost privede do več težav kot daljša pa tudi kot krajša odsotnost, četudi je planirana. Čas je prekratek, da bi nekoga zaposlili za nadomestnega delavca, saj v tem času nekoga komaj dobro uvedeš v nekoliko težja dela, pogosto pa tudi predolg, da bi sodelavci prevzeli vso dodatno delo manjkajočega.
Odsotnost matere z delovnega mesta zaradi dojenja pa sem navedla, saj se ne strinjam s tvojo trditvijo, da to, ali je pravica plačana ali ne, nima vpliva na njeno koriščenje.
Ker po mojem mnenju jo ima.
Zato tudi sedaj skušajo nekoliko jasneje urediti to področje - če gre sedaj v predlogu res za boljše rešeno področje, ne vem, ker se nisem toliko poglobila v to. Seveda pa je pričakovati, da ima vsaka sprememba zakona tudi nekaj izboljšav in odprav anomalij.
Če pa želiš še en primer, ali plačanost/neplačanost pravice vpliva na njeno koriščenje: neplačan dopust je v primerjavi s plačanim leta 2011 koristilo približno 18 % očetov. V ta delež so vključeni vsi, ki so koristili tako del ali celoten neplačan dopust v dotičnem letu.
O tem, koliko od teh je dejansko zaposlenih - torej da ne spadajo v tisto sporno skupino kmetovalcev, samozaposlenih ipd - seveda ni javnega podatka.