IZVIRNO SPOROČILO: mateyka
no ja, saj nisem trdila da lahko zamenja šolanega tolmača. sem mislila, da je to jasno
je pa sposoben prevesti določene dele pogovorov, če se za to pokaže potreba. na kakem nivoju, je pa seveda diskutabilno in odvisno od posameznika (otroka).
Tudi otrok, ki ni vecjezicen lahko prevede dolocene dele pogovora. Potrebno je razlikovati bilingvizam , vecjezicnost in znanje dveh ali vec jezikov, kar pa ne spada v dvojezicnost. Tolmacenje oz, prevajenje kot ti pravis je nekaj kar bilingivst ali vecjezicni govorec ne uporablja. KO prkelopi preklopi tudi razmisljanje na dolocen jezik, kuturo itn.
Vecjezicni govorci sproti ne prevajajo, temvec koristijo vec jezikovnih kod. Dokler moras prevajati jezike nisi vecjezicni govorec.
ko učiš otroka, se to dvoje prepleta, odvisno od stadija/stopnje zmožnosti otroka.
Ce otroka nemenoma ucis jezika - to ni vecjezicnost
Preskakovanje iz jezika v jezik je normalno za vecjezicnega govorca, vendar ce je dejanko vecjezicni govorec ne bo prevajal iz enega v drugi jezik temvec zgolj preskocil iz jezika v jezik in celo ne bo vedel alis e zavedal, da je zamenjal jezik.
to velja za odrasle, ki že obvladajo več jezikov, ne?
Velja posebej za otroke, ker ti imajo manj nekih racionalnih zadrzkov (ali je nekdo v druzbi, ki dolocen jezik ne pozna itn...) in so dokaj impulzivni in naravni.
Vzgajanje v vecjezicnem okolju ne da nujno vecjezicnega govorca. Za vecjezicnega govorca je nujno , da so uporabljani jeziki na isti ravni, enakopravno zastopani ne samo v rabi, temvec tudi v avtomatiziranih postopkih.
Ce vecjezicnemu govorcu das nekaj stavkov, da prebere in "prevede" v drug jezik in ob tem na glas razmislja, je zelo zanimiv jezik v katerem bo komentiral zadevo.
spet govoriš o odraslih. jaz o otrocih.
Vecjezicni ogovrec je vecjezicni govorec ne glede na starost. In prav to je osnova za vecjezicnega govorca - da od najzgodnejsega otrostva operira z dva ali vec jezikovnih kodov.
ja, v tem je keč:
Studies indicate that children need exposure to a different language about one third of their waking hours to become actively bilingual. They’ll likely understand a lot with less interaction, but they probably won’t be able to speak it themselves.
seveda bi se ta jezik v odrasli dobi, lahko veliko hitreje naučili (govoritI) kot nekdo, ki začenja iz nule.
To je vpis jezikovnega koda, vendar ni bilingvizem ali dovojezicnost ali vecjezicnost. Zgolj izpostavljenost jeziku do 1/3 casa ko je otrok buden ga ne naredi vecjezicnega govorca, tudi dvojezicnega ne. Clanek je poenostavljen, laicen in posplosen. Stoka se s tem ne strinja. 1/3 ur je lahko osnova za razvoj vecjezicnosti vendar dalec od tega, da zgolj 1/3 izpostavljenost nekemu jeziku naredi otroka ali odraslega vecjezicnega.
Zgolj znanje vec jezikov ni vecjezicnost. Uporaba jezikov na enaki ravni, v enakem obsegu z enakim obvladanjem vseh pomenskih ravni jezika itn. (sedaj tudi jaz poenostavljam) daje vecjezicnega govorca. Skratka, dokler imas vecjezicnega govorca, ki je rojeni govorec enega jezika - nimas dejanske vecjezicnosti. Ko pa pri otroku ali odraslemu ne mores lociti katerega jezika je naravnio govorec oz, je naravni govorec dveh ali vec jezikov govorimo o dvojezicnosti oz,. vecjezicnosti. To je dejanska vecjezicnost. Zadeva pa postaja moderna in se jo zlorablja - terminolosko in pomensko, ker je nekomu menda vsec, da pove, da izsola vecjezicne govorce, kar je za vsakega, ki je dokaj strokoven an tem podrocju izjemna bedarija.
a da je večjezičnost koristna? ja, sem dala en fajn link na to temo zgoraj

mene tudi preseneča, da srečam tako (negativno) razmišljanje od zdravnikov in šolnikov; vsaj od njih bi pričakovala več izboraženosti in znanja na tem prodočju. afaik da so razlogi politične narave
(“Your child will be confused by learning more than one language.” - This belief is prevalent in monolingual countries and has far more politics than science to back it up. / Today, more of the world’s population is bilingual or multilingual than monolingual.) Otroci so dejansko lahko zmedeni, vendar ta zmedenost ni trajna. Zmedeni so v situacijah ko jezik izrazito nosi s seboj tudi kulturo oz izraz, ki mu manjka v drugem kodu,. ne gre se . pri dejansko vecjezicnih osebah (posebej otrocih) o transferju jezika, temvec transferju koda, ki nosi kulturo, tradicijo, stalisca, moralo itn.. dolocene skupine, ki dolocen jezik uporablja. In ce dam banalen primer, v kolikor otrok v enem jeziku vse tika, ker je to tako v tem jeziku oz,. kulturi ali vse vika ( kot v anglescini) zna biti zmeden zakaj ni tako v drugem jeziku kjer mora razlikovati med vi in ti. Tovrstna "zmedenost" je povrsna in nepomembna.
Torej poleg nezaupanja v otrosko zmoznost in neznanja imamo otrokovo znanje vecih kod od katerih ima vsaka svojo logiko.
Ce se vrnem na del, ko sem pisala o dejanskih vecjezicnih govorcih - le ti imajo skladnjo ponotranjeno v tej meri, da ne morajo zavestno uporabljati pravila in govorijo povsem pravilno , kot bi bili rojeni govorci le enega jezika oz. enojezicni. Stroka tovrstno znanje prepoznava kot dejansko vecjezicnost. Odstopanja so majhna in dokler nekoga vlece skladnja "prvega" jezika ni in ne more biti dejansko vecjezicen. Profesionalci s tega podrocja izzvzeti.
Ponotranjena logika pa prinese ogromno. Vcasih so nekateri v klasicnih gimnazijah negodovali, zakaj se morajo uciti latinsko. Ni stvar zgolj v neki splosni razgledanosti temvec tudi v logiki , ki jo ta jezik ima. Ko to dojames si dojel doloceno logiko, ki jo naprej prepoznavas in si bogatejsi za "nacin povezovanja" oz. "razmisljanja" itn... - upam, da je to razumljivo.
Zadnja leta (kar destletja) z globalizacijo in sirjenjem EU vecjezicnost postala zelo popularna in imas vrsto "strokovnjakov", ki so dalec od strokovnjakov. Kar se tice otrok, ki rastejo v vecjezicnih okoljih - pustite jih, da "pobirajo" jezike. Z njimi uporabljajte svoj maternji jezik, ker zgolj v tem jeziku ste najbolj sposobni izraziti vso globino ljubezni in topline, ki jo imate za otroka in ga spuscate v svojo intimo in svojo izrazno prvinskost.
Materin jezik ali bolje receno jezik starsa je za otroka zavetje - posebej, ce se uporablja zgolj v domacem okolju. V tem in ob tem jeziku se pocuti varen, sprejet in zavarovan. Tega ne jemljite otrokom. Sposobni so biti vecjezicni, sposobni so funkcionirati odlicno an vecih ravneh v vecih jezikih paralelno in sposobni so prepoznati tisto custveno, kar smo preko ucenja dobili od nasih prednikov za nase potomce.
Toliko za danes od mene
P.S.
Za dejansko vecjezicne govorce velja, da znajo celo spremeniti izrazoslovje, ton govora, spremeni se jim celo glas in drza, ko zamenjajo jezik.
Jezik naj bi namrec vplival na marsikaj, pa je bil poskus, da bi iz SSKJ izbrisali vse besede, ki oznacujejo ali ne nek nacin vsebujejo nasilje in tako jezikovno preprecili nasilje. Poskus je sicer absurden vendar je v smeri znanega, da na pr. (banalen primer) dejansko dvojezicna kitajka , ko "preklopi" na kitajscino se obasa bolj ponizno in govori tisje, ima drugacne geste kot ce govori na pr. portugalsko. Pri mesanih zakonih ni zaneraljivo niti kdo od starsev govori kateri jezik, ker tudi to prispeva k jezikovni identiteti.
_____________________________
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)