[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ja....samo k takemu kolektivnemu sramu potem tudi spada to, da majhna goljufija podpira večjo goljufijo....da nemo gledanje in pritrjevanje majhnim goljufijam omogoča vedno večje goljufije......samo takega kolektivizma pa se mi spet ne bi šli.....nas je raje sram za druge, ker se zgolj drugi neprimerno vedejo.....tako je bistveno lažje sprejeti "kolektivizem"......

In seveda vem, kaj je mislila povedati.....zato pa sem zapisala v prejšnjem postu kot sem.....

Enostavno.....ker je večina ljudi tudi pomalem srala......

liliana...samo odkrito: kaj je zate huje (ok, oboje ni prav ) da en ukrade hlebec kruha, ker sta ga sistem in situacija pripeljala na dno ali ena rit, ki je pokradla družbeno premoženje in se sedaj lepo brezskrbno proserava po mestu in od same modrije več ne ve, kaj bi si še nabavila za zadovoljevanje svojih "osnovnih" potreb....

a me je vseeno lahko sram, da jo tile drugi v našem Bedakistanu odnesejo brez sankij?

Rojena sem v Jugoslaviji in rojena sem kot Slovenka.

Kot otrok sem bila ponosna na svojo domovino zaradi vsega tistega, o čemer je pisala Izabelina; ker sem se počutila varno, ker sem imela vsega dovolj, ker nisem bila lačna, ni me zeblo, lahko sem se brez strahu igrala partizane in Nemce ... in zaradi Titove vzgoje
Kot otrok sem bila tudi ponosna, da sem Slovenka; takrat še najbolj zato, o čemer govori Shaw (ker smo se slovenci pač počutili malček več kot ostali jugoslovanski narodi) Hec.

Danes sem državljanka Slovenije in Slovenka. Ker veliko več vem in mi je mnogo stvari bolj jasnih kot takrat, ko sem bila otrok, sem še vedno posnosna na to, da sem Slovenka. Res je, to ensotavno sem in vedno bom, a ponosna sem na to, da je del naroda, ki je kljub 1300-letni tuji nadvladi uspel ohraniti svojo identiteto, svoj jezik, svojo kulturo. Da sem del naroda, ki se je v ključnih trenutkih znal in zmogel upreti silam, ki so ga skušale streti.

Žal pa nisem več ponosna na svojo državo. Res je, da še vedno živimo v miru, da ne umiramo na ulicah, da nas nihče ne sili moliti ali nas ne kaznuje z bičem, če storimo nekaj povsem človeškega, vendar pa je tudi res, da smo imeli še mnogo mnogo več od tega, kar se je po neki nespametnosti, zaradi požrešnosti in interesa posameznikov (lahko pa tukaj govorimo tudi o kolektivni krivdi) zgubilo, uničilo.

In ne, na tako norost, na tako nemoralnost človek enostavno ne more biti ponosen. Celo več, komot se tega sramuje.
Pravzaprav pa lahko govorim kar v imenu človeštva, da me je sram, da sem človek, da sem pripadnik vrste, ki ji je uspelo uničiti mnogo lepih stvari, za katere soi nekoč naši predniki prelivali svojo kri. Da sem pripadnik vrste, ki načrtno uničuje lastno vrsto, ki je sposobna takih nemoralnih dejanj, kot so vojne, izkoriščanje človeka po človeku samo in zgolj zaradi denarja - nekega sredstva, ki samo po sebi nima nobene realne vrednosti.
In ker se ta človeška neumost in nemoralnost s potenco kaže prav v moji lastni državi, lahko rečem, da me je sram, da nisem ponosna na ta dosežek moje države, predvsem pa sem zelo zelo žalostna, ker mojim otrokom domovina ne nudi vsega tistega lepega in dobrega, kar je nekoč moja domovina nudila meni

Do tega dna ga ni pripeljal zgolj sistem....do tega dna so ga pripeljala tudi tiste lažne samohranilke (o katerih pred leti na RR nisi smel govoriti in si se moral sam sramovati, ker si sploh to omenil, ker so ljudje pač iznajdljivi in se znajdejo)..... do tega dna so ga pripeljali vsi tisti podjetniki, ki so zaračunavali ogromno na črno, ki so zaposlovali in plačevali delavce na črno, ker so bili pač iznajdljivi in so se pri vseh znižanih plačilih vrtcev, otroških doklad prikazovali kot na robu preživetja, vsi tisti, ki so si poleg plače z občasnim delom še eno plačo zaslužili na črno ......

Torej, če bi vsi pridno in pošteno delali.....če bi vsak znal pomesti pred svojim pragom, ne bi rabilo biti nikogar sram......vendar to je zgolj če bi...mi pa smo bili vsak po svoje iznajdljivi......in ta naša lastna iznajdljivos nas je prignala zdaj do tega, da mora danes nekdo ukrasti hlebec kruha, da preživi.....prej se je pa vsepovprek kradlo....in to ne za preživetje.....za luksuz.....

Kot je rekla tudi mateyka (no ona je mislila kolektivni sram malo drugače kot jaz )......pa prevzemimo kolektivni sram......naj nas ne bo samo sram za druge.....

Kar se pa tiče družbenega premoženja.....stanovanja za 8000 DEM.....skoraj ista kraja kot kordeževa, bavčarjave in šrotova privatizacija.......

< Sporočilo je popravil liliana -- 29.1.2014 16:39:44 >

Pripeljala ga ni kraja sama po sebi, ampak način razmišljanja, ki je običajno povezan s takšnimi manjšimi ali večjimi stranpotmi - čim manj dela za čim večji učinek in "vlaganje" presežkov denarja v na dolgi rok nepotreben luksuz, ki ne prinaša nazaj.

Se čisto strinjam s prvim delom, da gre najbrž 3/4 ljudem po svetu še slabše kot nam v Sloveniji, zato smo lahko srečni. In s tega vidika seveda smo lahko. Ampak, da je pa gospodarsko in politično povsod enako, se pa ne strinjam. Imam izkušnje iz dveh držav, Italije in Nemčije. V Italiji je politično še slabše kot pri nas; najbrž ni potrebno podrobno razlagati. Gospodarsko se bodo zgleda Italijani vsaj začasno izvlekli, medtem ko se Slovenija niti pet let po izbruhu krize ni začela zavedati, da ne gre za kratkotrajen problem, ki ga je moč preždeti pod marelico in čakati, da bo šel mimo. Seveda je pa spet druga pesem italijansko podjetniško okolje; birokracije, da se ti zmeša - vem, ker sem skušala odpret podjetje in prej ko ti uspe, bankrotiraš ali pa umreš od starosti. Da o raznoraznih zakonsko zaščitenih lobijih ne bi. Italija ima edino srečo, da ima akumuliran kapital, ker g. rasti praktično nima že 20 let.

V Nemčiji pa je tako politično kot gospodarsko precej boljše kot v Sloveniji in tudi Italiji. Pa ne govorim o gospodarski rasti, ki je tudi ni za hvalit. Govorim o podjetniški kulturi, da o politični niti ne govorim. Ko se komu kaj najde, odleti, prej ali slej. Največkrat pa kar sam odstopi. Država ve, zakaj je potrebno spodbujati podjetja pri prodoru na tuje trge, ljudje pa se zavedajo, da brez inovativnih podjetij in pridnosti ni nič. Poznam kar nekaj jugoslovanskih priseljencev v Nemčiji. Vsi imajo svoja podjetja odprta - od gostinjstva do gradbeništva in delajo, delajo, delajo. Takole mi je rekel eden od njih: "Nemci so pridni za delo. Mi smo bili leni, zato pa je tako kot je. Vstajajo ob 6 zjutraj, delajo cele dneve, še sobote. Ne zamujajo niti pet minut. Ne moreš jih pretentati, ko gre za ceno. So zelo občutljivi na vsak evro. Vem, ker polagam ploščice. Mi smo zdaj tudi pridni, ker so nas Nemci naučili. Enako se je zgodilo Turkom. Zdaj so na vrsti Romuni. Ampak, tudi njih bodo Nemci naučili reda." Pa človek ni revež. Res da veliko dela, si je pa lahko kupil super lepo in veliko stanovanje, žena je doma s tremi mulci, v garaži ima dva nova BMW-ja, vsako leto gredo na daljši dopust.

Ko enkrat živiš v tujini in gledaš na Slovenijo od zunaj, ti postane kristalno jasno, kako žalostne so razmere. Najhuje je, ker točno veš, da bi lahko marsikaj zelo izboljšali, ampak smo zgleda Slovenci malo "Tito je rekel, znajdi se" in potem se vsak tako znajde, tisti pri koritu za večji denar, ostali pa pač za manjši.

Sicer pa se strinjam, če imaš recimo povprečno plačo, se da čisto solidno preživeti. A problem je, ker v taknih razmerah najbolj nastradajo tisti, ki te plače nimajo ali pa plače sploh nimajo in takih je vedno več.

Če delaš tako kot zgoraj opisuješ in zaslužke še pametno vlagaš (ali v razvoj podjetja ali v razvoj družine), tudi v Sloveniji krasno živiš, verjetno celo bolje kot Nemec v zgornjem opisu. Ampak, je treba delat, plačevat ljudi, ki delajo in denar pametno obračat, ne pa metat v tri dni za manjše ali večje luksuze.

Za pot do službe in nazaj večina porabi manj časa, narava nam je blizu tudi če živiš v centru Ljubljane, Krvavec še vedno , morje pa tudi, knjižnica je v vsakem manjšem kraju.

Tako da meni je v Slovenije VŠEČ in ne bi menjala, razen določenega razmišljanja. Še tukaj ugotavljam, da se na srednji rok pokaže, kaj je prav in kaj narobe, ampak gre žal od spodaj navzgor - od človeka preko gospodarstva do politike (do sem še ni prišlo kot bi moralo). 

Kje pa živiš?
Tudi drugače, ko enkrat kot tujec iz velemesta živiš v Ljubljani, ti je jasno, kako "easy" je življenje pri nas.

Razlika je bistvena - tisti, ki so jih dobili, so do devetdesetega to tudi ustvarili. Ustvarili tisto, kar so potem Bineti Potepineti naprej pokradli, samo da niso bili malenkostni, so vzeli kar cel blok.

Ne!

tudi sama večkrat razmišljam kot Izabelina. Pa še nekaj - ko me kaj boli ali mi zboli otrok, vem, da lahko grem k zdravniku brez razmišljanja kaj bo pa zdaj ko nimam urejenega zdravstvenega zavarovanja - imamo zdravstveni sistem kot ga velike države lahko samo sanjajo (čeprav nas v zadnjih časih nekaj drugače prepričujejo).

Imam to možnost in ne samo, da bi, temveč tudi bom. Polovico potrebnega zneska imam že prihranjenega in avgust 2015 se prav lepo bliža.

Drugače pa me ni čisto nič sram, da sem 3/4 Slovenka in 1/4 Hrvatica.

_____________________________

I am not what happened to me.

I am what I choose to become.

I lost my mind, but I found my soul.

če pogledam ostale države, kako bi lahko trpeli in bili lačni, ob malo riža in moke, ali imela kaviar na mizi in hrano, ki je niti izgovoriti ne bi znala in vino za tisoče eurov... nekje na sredini sem. Kupim si lahko pivo, namažem si Nutello na kruh in kavo zjutraj spijem. Tudi navadila sem se na to (nisem alkoholik ) in sem zadovoljna tudi s hrano, ki jo znam izgovoriti... Bilo nam je lepše, bili smo mlajši, kot otrok si itak brez nekih skrbi, vsi tukaj smo starši, tudi s tem dobimo skrbi in obveznosti... sem vesela, da sem kljub pokvarjenim posameznikom v naši lepi deželici, jaz še vedno poštena in živim v Sloveniji, kjer ni vojne, tornadov, potresov itd itd

Slovenija je tudi fajn, ker kadarkoli lahko spakiraš in greš kamorkoli. Ne rabiš se skrivati, biti begunec... zapustiš jo lahko danes, takoj zdaj, če se tako odločiš

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

pri nas tega res ni.... no, vsaj čutimo ne pretirano

glede na to, kako je lahko tornado ali potres uničujoč... nimam se kaj pritoževati

Nismo za akcijo, nam je še lepo   (tudi če je treba koga poslat krompir okopavat).

In kje je štrajk?
Delavci imajo do njega vso pravico!

Res je, pri nas ni tornadov, ni vojne, ni hudih nalezljivih bolezni itd.
Za to smo lahko hvalezni in delamo dalje.

Ni treba, da se potem vse pocez unicuje. Naredimo boljse kot do zdaj in pomagajmo tistim, ki imajo manj srece.
Sloveniji ni treba, da je lacna, da se gozdovi in njive zarascajo, da gospodarstvo stagnira. TEGA NI TREBA!

Tudi nam ni treba vec molcati in gledati kako se krade in unicuje. Smo en tak cuden narod, ki gleda in molci. Da ja ne bo kaj narobe.

In ja, na kozlanje mi gre, ko zdaj tisti, ki jim gre (se) dobro zbirajo za tiste, ki nimajo vec za dostojno prezivetje. PA TO NI ZA AFRIKO ali nekam dalec stran: GRE SE morda ZA SOSEDA! Mi vsi moramo poskrbet, da bomo vsi lahko dostojno preziveli! Ne rabi se dostojanstva ljudem jemat. Se vedno so potem tisti, za katere mora druzba poskrbet, ker niso sposobni delat. Ampak ta procent je lahko v drzavi kot je Slovenija majhen.

In ta splosna nervoza...stalen pritisk na ljudi. To stalno hitenje in drvenje, stalno novi zakoni in davki. Sluzbe negotove, vsi sistemi majavi itd. Se v vecje firme, ce poklices ti lahko slabo rata. Organizacija na nuli. Lahko bi se postimalo tako, da je clovek se vedno dostojno zivi in oddela svoje.

Evo, sem se skasljalala...ko ste ze ravno naceli to temo.

 

Se kar podpišem.

Motiko v roke in delat  to nam je to

Aja, Slovenije pa ne bi zapustila. Ma res ne vem, če je kakšna reč, ki bi me pregnala od tod (če sem kaj potomka svojih prednikov, niti vojna) ali me zmamila v tujino kakšna goljufiva kača.