[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Chocolatecake ah... Jaz sem bila pa že 100%, da si nosečka... Drugače pa ni treba delati s prvim jutranjim urinom, sploh ko si enkrat 14 dni po ovulaciji, pokaže plusek kadarkoli. Meni je takrat na 29.dan cikla popoldne še CB takoj naredil plus, pa je kao manj občutljiv. Tele tablete ti očitno res niso koristile Kaj pa če je res tako pomembna koncentracija hormona in natančno jemanje? Če bi poskusila še en mesec in tokrat natančno na uro?

Karinna

Mene je pa včeraj resno minilo imeti še enega Ta teden sem sama z mojo 8-mesečnico in že itak že dolgo nisem spala več kot 3-4 ure na noč, včeraj je bil pa obup. Ponoči se je zbujala čisto vsako uro, vstali sva ob 6:30, čez dan je spala 3x po pol ure, s tem da ves čas kobaca, vstaja in pleza na polno, zvečer je pa zaspala šele ob 22:40. Kr neki... mešalo se mi je že, vse sem poskusila. Potem se je pa zbudila že ob 23:20 in 23:40. Na srečo je bil potem mir do pol štirih. Jaaaooo. Me je malo strah, kako bom noseča pa še služba pa še punčka. Ampak raje to, kot pa spet čakat pravi trenutek, potem pa ne bo uspelo in spet operacija... Ah sajpotem se nasmehne in me objame in vse je pozabljeno...

Kako ste ostale v teh prečudovitih jesenskih dneh? Ravno ne pripomorejo k pozitivnem razpoloženju...

_____________________________

Enjoy life now, this is not a rehearsal **

A pol midve v nedeljo delava test iz firbca Ker jst sm že rekla, da ga bom za foro naredila, pa ni vrag če bi bla slučajno N, da ne bi pokazalo. Če ne bo pa še vedno ostajalo upanje, tja do srede, če se nav prej prikazala

Ojla punce...spet tale seznam ni lep .Jaz sem bila pa vceraj pri ginekologinji na pregledu...na uz je lepo vidla da levi jajcnik ze zori tko da akcija...drugace sem pa bp vse tko kot mora bit pa vseeno ne rata...ampak bo ze...upam da bo saj dedek mraz prnesu kak plusek .
Danes moj sinko praznuje roj.dan...kok lepo je podozivljat trenutke k sm dihala v porodnisnici...zdj je pa frajer ze v soli ...vsem ki se niste lulale zelim pluske

tajazan ...ja, vem kako je to... pri nama sta 2 ratala skoraj "v prvo", 3. pa noče in noče... pa menda je vse ok...
tudi jaz se še živo spomnim obeh porodov (pa je že 9 in 6 let ) in vsakič, ko kateri od malih dveh praznuje, obujam spomine, gledamo fotke iz porodnišnice in težim mojmu... ...to je res eno lepo doživetje... tko, da upam, da ga bom še enkrat lahko doživela...
me včasih res kr mine... sploh zadnje dva dni... je tko sivo vse, jaz vsa tečna... pa zaspana sem že 2 dni ko šus... kr nek izcedek mam, ki ne vem kaj je... pa včeraj sem mela ene 3 navale slabosti... sam res dvomim, da sem N... ne vem... sem ta cikel čist zašuštrala O teste... tko, da ni nič pokazalo pa še vmes 2 dni nisem delala tko da... sicer sva ene 3krat takrat okrog, ko naj bi bla O, sam... nism čist zihr...
se bojim, da sem kako virozo fasala, ko vsi okrog mene tko grdo kihajo, kašljajo itd. itd.
v glavnem... kako je že ena napisala: dokler ni M, so vsi ti znaki nosečniški!! ko se ulije M pa je bil PMS ipd. ... pa dejmo bit še mal optimistični!!

< Sporočilo je popravil SU -- 13.11.2014 12:42:56 >

LadyJen Hvala ti, tudi jaz navijam zate, saj veš . Nimam namena svoji osebni g. povedat, da hodim še kam, če le nebo nujno.
Jst sem šla za razliko od tebe bolj na "preko trupel metodo" , pa ugotavljam že dlje časa, da nima ravno pozitivnega vpliva name in na moje zdravje ampak se nekak ne znam izklopit. Če bi bila zdrava oziroma nebi imela nobenega pametnega razloga, da v to dvomim, bi šla definitivno po tvoji metodi.
Se mi zdi, da s temi ovulacijskimi testi, spremljanjem znakov in ostalimi neumnostmi čist uničimo ves čar in lepote v spočetju.
Shana 86 Danes sem dobila na telefon mojo drugo g. in je rekla, da je za krvavitev res kriva pozabljena tabletka, ne ve če je bila samo krvavitev ali , zato bom zdej počakala do prave , potem grem pa spet v akcijo. Vnetja mehurja pa naj nebi povzročala estima, ampak je vzrok nekje drugje. Problem je tudi v tem, ker nevem če je sploh bila O in kdaj naj bi bila. Samo nekaj predvidevam na približno.
Boš zmogla seveda boš, niti malo ne dvomim vate .
Neza007 v nedeljo bom mislila nate in fajn stiskala pesti
tajazan in SU pa pravijo, da gre v tretje rado . Mogoče nam pa vsem skupaj dedek Mraz prinese kaj lepega.

Hvala :) Za vse vas tuki gor pa eno za srečo!

hja... bilo bi res krasno, če bi eden od dobrih mož prinesel tako lepo darilce... bomo, ob morebitnem "belem testu" ta mesec hitro pisali pismo!

Jaz pa odštevam ... še 5 dni. Upam, da ne bo . Jaz optimist.

Punce, zdaj se bom pa res zgleda mogla poslovit.
Danes sva dobila rezultate spermiograma, ki so porazni. Ugotovljena je bila prirojena napaka oz stanje in posledično premajhno število spermijev, pa še ti slabo gibljivi, tako, da so nama rekli, da po naravni poti nebo šlo.
Ves ta čas, ko sem delala teste, upala, pa še prej kdaj pazila, uporabljala kontracepcijo itd. v bistvu nisva imela šans.
Dr. je rekel, da bi samo z PCOS še šlo, ampak s to kombinacijo ni pa kaj za čakat, da nama preostane samo še umetna oploditev oz. postopek, ko se vstavi umetno oplojena celica, če sem prav razumela in ne tisti drugi, ko se uporabi samo spodbuda za ovulacijo in prečiščena sperma.
Tako, da se zgleda selim na sosednji forum.
Sem še čisto v šoku in kar ne dojemam.
To mi je kazen, ker sem rekla, da na umetno pa nebi šla.

chocolatecake zate sem skos navijala da mogoče bo pa ta mesec!!! prov čutim te!!!! vmed čvekanjem se mi zdi da se z nekaterimi kar zbližaš....

jest mislim da je to pozitivna informacija!!! vejo kaj je narobe in vaju bojo zrihtal po možnosti še dva naenkrat naštepal!!!!!!
boš še rekla da je dost... itak vsak reče da na umetno pa ne bi šel...ampak glede na to koliko časa se trudita jaz mislim da imata veliko željo in DA SI MOČNA IN POGUMNA!!!!!
Vsak mesec si bla razočarana pa nisi obupala...mislim da si lahko vzor!!1 sama si se pozanimala o alternativi o vsem!!!!! stara obvladaš in mislim da ti bo kmalu usojen en
samo po drugačni poti!!!! DRŽIM PESTI !!!!!

Joj pošiljam ti en velik objem! Ostani tko pozitivna oseba še naprej in ne obupaj. Deluješ mi en tak sonček in verjemi tudi ti boš mamica, enmu lepmu sončku. Takrat si boš rekla, splačalo se je vztrajati! . Upam, da se kdaj še oglasiš tuki gor...

Chocolatecake joj.... DRŽIM PESTI da vama sedaj z pomočjo uspe. Sicer sem res upala da ti ne bo treba iti skozi to.... Ampak mislim da bo pa ta pot tista prava kjer bosta kmalu dobila svojega malega

chocolatecake Sedaj vesta na čem sta in bosta po tej novi poti uresničila svoje sanje. Tako da res ni daleč. Srečno in oglasi se kaj!

chocolatecake Vsaj vesta razlog... Sem zihr, da se bo takoj v prvem postopku prijelo in boš že naslednje leto crkljala kar dva deteca Navijam.

_____________________________

Enjoy life now, this is not a rehearsal **

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Hvala punce za vse objemčke in pozitivne misli.
Počasi se bom vrjetno preselila k IVF-jevkam, čeprav mi gre trenutno vse sorte po glavi, tudi posvojitev. Sem res še čist v šoku, da ti pri 23 in 28 rečejo, da ni šans po naravni poti in da ni nič za čakat s takim izvidom. Po gobe so šle vse moje želje o zanositvi kot nečem lepem in romantičnem in vseh idejah kako bi mojega dragega nekoč presenetila z mašnico na pozitivnem testu in bi dojenček prišel ko bi se sam napovedal, kot presenečenje za oba.
Nevem, če sem sploh dovolj močna za IVF, ker res ni mačji kašelj in sem se ga ves čas bala in govorila, da bom vse drugo prej probala. Zdaj pa v bistvu niti ni kaj drugega za sprobat. Tudi hormonska zdravila sem do zdaj vsa slabo prenašala, po kontracepcijskih je bila katastrofa, vnetje kao naj nebi bilo od estime ampak nevem, če bi temu vrjela, pa je vse skupaj nič v primerjavi z umetno.
Po eni strani me je ful strah, po drugi se zavedam, da imam srečo, da se vsaj ve kaj je narobe in da se mi lahko pomaga. Naše mame in babice te šanse niso imele, pa tudi v družbi ni to več nobena tabu tema kot je bila včasih in so ženske brez otrok veljale za manj vredne.
Bom še sodelovala v vaših forumih, če me marate, kot navijačica, na seznamčkih pa nima smisla da ostanem. Navijam pa še vedno za vse vas in vam želim veliko in .

chocolatecake še od mene en veeeeliiiik objem... verjamem, da vaju je oba "kap", ko sta izvedela rezultate... ampak res je--zdaj vsaj vesta na čem sta... veš koliko nepotrebnih živcev bi šele šlo, če ne bi šla na preiskave in bi vsak cikel upala in upala... ni res?!
drži se in naj se čimprej prime!!! pa le javi se še kaj, da se bomo s tabo veselile, ko zagledaš težko pričakovani plusek!

Chocolatecake, tudi sama sem ivf-jevka, konec meseca grem v prvi postopek (nepojasnjena neplodnost).. Te razumem, tudi mene je bilo strah. Ampak ti povem, da si mocnejsa kot mislis. Pa tudi ni nek bav bav. Ko sprejmes ta postopek, se naucis z njim ziveti. Ce bos pa rabila kaj informacij, se kar oglasi :) ni tko grozno pri "nas" ;) srecno in pogumno

Hvala SU in prav imaš tole glede nepotrebnih živcev, že zadnje mesece sem bila velikokrat razočarana in krivila sebe in PCOS, zakaj spet ni uspelo.
Zaradi nerednih menstruacij sem že pred načrtovanjem porabila na desetine testov, zdaj sem pa sploh že malo obsedena s testiranjem. Zdaj sem vsaj tega "rešena".
Veš, da bom javila, ko bo kaj novega in spremljala kaj bo pri vas novega.

Hvala tudi tebi anjam . Saj tako je ponavadi, ko si vržen v vodo pač plavaš, ni druge.
Rabim malo prespat vse skupaj. Potem se vam pa pridružim.
Pa tole tvojo ponudbo glede informacij, bom tudi izkoristila .
Lepo je prebrati toliko pozitivnih besed. Res imamo srečo, da obstajajo strani kot je tale.

chocolatecake razumem te. Čeprav pri nama ni bilo tak hudo. Ampak po prvem spermiogramu, ki smo ga opravili pri moji g, je bil odgovor na izvid neplodnostna ambulanta. Jok, solze, zakaj nama, kaj bomo tam, kako bo tam, postopki trajajo, spet bo minilo leto, dve preden bom zanosila, strah me je bilo vseh tablet, vsega... Po joku in šoku sva šla. Drugega pač ni preostalo. Tam so ugotovili, da spermiogram vseeno ni tako slab, pri meni pa PCO. Upanje, da bo uspelo doma je bilo. NOben ni rekel da naravno ne bom zanosila. Pa ni šlo. Tri leta ni pol nič. Seveda sva dobila najprej napotnico za IUI. Trije in če ne bo šlo potem na IVF. Želela sem narediti korak naprej, želela sem otroka, nisem pa hotela v postopek. Strah me je bilo. Čeprav IUI ni nič strašnega, ne boli. Kot si ti napisala nič romantike, otroka naredijo drugi, pri IUI sem se počutila grdo povedano kot krava, ko ji vstavijo seme. AM pak ko sta minila dva tedna, ko M ni bilo, ko sem počasi začela upati da je to to, ko sem naredila test. S solzami v očeh povedala dragemu za dve črtici, ko bi lahko na test dala mašno, ko bi lahko bilo vse isto, kot če bi naravno zanosila. Noben ne reče da ne smeš. Pa vendar v tem trenutku ko sem videla pluska mi je bilo čisto vseeno kako smo naredili tega otroka, na kakšen način, romantično ali ne, če je bil dragi poleg ali ne, važno je bilo samo eno. To, da plusek je. To, da bova imela otroka. Najinega otroka. Nobenemu ni potrebno vedeti kako sta prišla do otroka. Pri nama znajo starši in dve moje najboljše prijateljice. Ostali noben. Če bi bilo potrebno bi za njega šla še enkrat skozi to. Za mojega čudovitega sinka. Pa ja, mene je IUI ful bolel. Ko sem šla iz bolnice sem rekla nikoli več. Pozitivno glej na vse. Nimata sreče, da bi bila kot zajčka hop hop in bi otrok bil narejen. Imata pa to srečo, da se imata rada, da se podpirata, razumeta, da imata drug drugega, pa da izvidi in napoved ni tako porazna da bi rekli da nikoli ne boš zanosila. Veš, kozarec je lahko vedno na pol poln. Glej ga iz pozitivne perspektive. Mogoče pa bo v drugo šlo naravno. Zjokaj se, bodi jezna na cel svet. Ampak se poberi. Težka bo pot. Vsi pregledi, postopek, čakanje. Šlo bo nekaj časa. Ampak ko pa bo rezultat pri tebi, ko bo otroček v naročju ti pa sploh ne bo več važno za vse kar si dala skozi, za vso čakanje, za vse solze, za vse bolečine. Bodi pozitivna in pogumna.

_____________________________

V življenju nikoli ničesar ne zamudiš, ker k tebi pride samo tisto, kar ti je namenjeno!

Hvala tudi tebi witch za vse lepo napisano.
Kot praviš važno, da prideš nakoncu do cilja, sem zelo vesela zate in za tvojo zgodbo s srečnim koncem. Da bi šlo v drugo lažje nimam upanja, je bilo že včeraj rečeno, da naj greva v postopek in iz njega izstopiva, ko bova imela otrok kolikor si jih pač želiva, ker s tem spermiogramom ni druge.
Načeloma sem si sicer želela 3 ali 4, ampak mislim, da bo tudi 1 OK. Da ga le dobim.
Se bom počasi sprijaznila z vsem skupaj, ampak res rabim čas.
Trenutno se počutim ogoljufano vsega lepega in romantičnega na tem področju in sem prav jezna na vse, ki jim je za izpolnitev želja dovolj le malo ljubezni.