IZVIRNO SPOROČILO: ronja
Če torej ni bil on na posnetku, zakaj dopušča možnost, da obstaja možnost avtentičnosti posnetka?
Petea, po moje se preveč obešaš na besede, v taki situaciji bi vsak bil zmeden. Pa točno to se mi niti ne zdinenavadno - če veš, da posnetek ni pravi, komot zatrdiš, da če se izkaže, da je, boš odstopil.
Meni se takšna retorika ne zdi logična.
Saj vem, izhajam iz svojih reakcij, zato razlaga, zakaj se obešam na besede:
Sem bila pred časom v situaciji, ko sem morala dokazovati svojo nevpletenost v manjši prekršek, ki bi se naj zgodil več mesecev nazaj.
Ko so mi bila predstavljena dejstva, sem kategorično zavračala možnost, da bi bila jaz kriva.
Ko sem videla posnetek dogodka, sem se seveda takoj prepoznala in nisem niti najmanj iskala izgovorov, da ženska na sliki sicer izgleda zelo podobno kot jaz, a da gre morda za montažo, saj sem se ob ogledu tudi spomnila podrobnosti, kdaj in zakaj je prišlo do moje napake, četudi jih brez ogleda nikakor ne bi mogla priklicati iz spomina.
Zdaj - če g. ravnatelj takšnega posnetka ravno ne izvaja v množičnem obsegu, zelo dvomim, da ne ve, ali je na posnetku izpred nekaj dni res on ali ne. Če pa ima tako slab spomin, da ne ve, da bi se mu to lahko dogodilo, potem pa tako ali tako ravnateljstvo ni ravno najboljše delovno mesto zanj.
Glede na svojo izkušnjo pač sklepam, da (normalen) človek, ki je prepričan v svojo nedolžnost, po tistem, ko vidi video dokaze o svoji
neposredni vpletenosti v nek dogodek, takšnih izjav - da bo nekaj naredil, če se slučajno izkaže, da je res on na posnetku - ne daje. Sploh, ker je takrat posnetek že videl in dal pred tem že nekaj izjav.
In ko analiziram, kaj in kako izjavlja in kaj počne, se mi zdi to precej bolj zaskrbljujoče, kot pa sam izhodiščni dogodek.
Ker s svojim odzivom ni vzor svojim dijakom.