pred leti smo jokali na slike ačnih afriških otrok z velikimi trebuhi...kaj pa danes?
Nisem pozabila. Ampak pri milem nebu jim ne vem, kako pomagat... Rešitev so kondomi, ozaveščenost, neizkoriščanje naravnih surovin na račun širjenja puščave... ampak to so problemi, ki so preveliki, da bi jih sama znala rešit...
Včasih je zelo težko pomagat, ker enostavno ne veš, kako. Včasih si ne upaš zato, ker veš, da bo to tvojo družino zdrmalo na polno (recimo midva sva resno razmišljala o rejništvu, ampak po vsem, kar sem preštudirala, si ne upam čisto v tej situaciji - bojim se v bistvu samo zaradi svojih otrok - kako bi prenesli, da jim potem bratca/sestrico spet vzamejo nazaj, ker že jaz ne vem, kako bi...) Bi z veseljem vzela kakega azilantka, da se tu šola in da ga imamo radi, vendar se bojim, da težko ugotoviš, ali je res brez staršev - staršem ga pa ne bi hotela vzet, vseh pa tudi nimam kam dat.
Po moje je ful sirskih ateistov med migranti...
No, vidiš, pa se strinjamo, da za tistih par pa ne bi bil problem;).
Zdravnikov pri nas ne primanjkuje.....med mlajšimi obstaja tudi nekaj brezposelnih...
Nimam statistik, napisala sem to, kar vsakič poslušam na urgenci... Da jih je premalo.
Spomnim se iz vojne v bosni, da je bil velik problem v begunskih taboriščih, tudi pri nas, da ni bilo osebja, ki bi vzdrževalo vse to. Meni ni bilo čisto jasno, kako da rabijo čistilko, saj spucajo si pa res lahko sami... In da ni bilo dovolj varnostnikov, da bi poskrbeli za varnost... To se mi je zdelo grdo: če prideš ti iz vojne, ja, hudiča, si ja ne želiš vojne še v taborišču/domu... Zakaj ne bi potem stopili skup in zrihtali vsega zase?
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/