Hej vsem skupaj!
Danes zjutraj sem tudi sama zagledala plus na testu.. Moja reakcija? Tak huronski jok... Gre za to, da se nimam službe in v kratkem se mi je to obetalo, da jo dobim, saj sem ravno končala šolanje. In predstavljala sem si, kako si bom sedaj uredila življenje, ker z dvemi otroci in brez službe je težko iz meseca v mesec.. Sedaj pa to. Jezna sem nase in na partnerja, ker nisva bila dosledna pri zaščiti, ker nisva dovolj razmišljala o tem.. Ker se mi zdi da se mi sedaj vse podira. Kaj bo z mano, mojo službo? Kako se bom lahko povezala z drugim otrokom, če bom kmalu imela še enega dojencka? Drugi otrok je star leto dni, ravno se osamosvaja, prvi otrok je star 4 leta in je za samostojen, se rad igra. In že tako mi zmanjka časa da bi se z njima igrala tako kot bi si želela jaz, kaj šele denarja, da bi jima kupila kaj novega, ustvarjalnega, zanimivega. In zaradi neumnosti, zaradi take lahko miselnosti sem se sedaj spravila v tak položaj??? Kako bom sedaj dobila službo? Kako bom spet s tako malo porodnisko, tremi otroci?? Trenutno sem v tako slabem psihičnem stanju, ker se mi zdi da sem si totalno uničila nadaljnjih nekaj let.. Pa ne misliti, da otroka ne bom imela rada, seveda ga bom, je le moj in seveda ga bom vesela.. Samo ne sedaj. Nisem se še sprijaznila s tem, da sem si zamocila tako zeljeno prihodnost.. Ah... Ne vem, ne morem se veseliti. Ko bi vsaj že imela službo, bi to sprejela tako lahko. Lagati pa ne morem potencialnim delodajalcem, kako me bo kdo tako vzel??