Vsekakor je najboljša rešitev odhod, ker je svoboda najdragocenejša stvar na svetu in je vredna vsakega pufa. Praviš, da v najem ne bi šel? Potem se zakreditirajta in si kupita stanovanje (itak je bolje plačevat kredit kot najemnino), če le gre. Če pa ne, potem pa sorry - očitno je tvojemu dragemu bolj pomemben denar kot tvoj oz. vajin duševni mir, da ne pristane na najem. Vse se da in veliko lažje bosta funkcionirala brez pritiskov družine. Tudi najem je neka odskočna deska, lastno stanovanje pa še boljša.
Mene je brat zabrisal ven iz stanovanja, katerega je fotr napisal nanj (jaz sem bila nepomembna), mama ni ugovarjala, 5 let sem gagala v najemu in zraven še šparala, zdaj pa sem se zakreditirala za 15 let in imam garsonjero. Je majhno, ampak je moje. In plačevala bom ko blesava še dolgo, samo veš kaj... Moja samostojnost in duševni mir sta neprecenljiva in za živo glavo in noben denar, parcelo, karkoli ne bi šla k svojim (ali pa k moževim, samo oni so uredu, moji so čist mim). Ničesar ne bom odnesla s sabo v grob, dokler sem pa na svetu, želim pa živeti po svoje in če to nekaj stane, naj bo tako. Raje dam denar kot živce in svobodo.