Dan mamice! 
Končno sem se lahko toliko vsedla na rito, da napišem par vrstic.
23.10. zjutraj sem bila sprejeta v porodnišnico, ker sem bila 8 dni čez rok. Vstavili so mi tabletko za mehčanje materničnega vratu, sledili so redni cTG-ji na 2 uri. Ob 17 -ih je G rekel, da bo treba rodit, čeprav popadki niso bili ravno močni. Utrip otročka je bil namreč zelo umirjen. No, pa sem se sprehodila do porodne. Spet CTG, potem klistir, ob 18-ih mi je babica predrla mehur. Potem sem poklicala očka, da naj pride (je bil presenečen ). In ob 19-ih sem je začelo malo huje. Zelo hitro sem se odpirala, bolečine so bile dokaj hude. Ko sem bila odprta 8-9cm, so postale bolečine neznosne - komaj sem zdržala (priznam). No, ko je bilo treba potisniti je prišel na pomoč še G. In ob 21.37 je na svet pokukal naš princ - Marcel. Občutek je bil nepopisen - lile so mi solze olajšanja in veselja.
Z otročkom je bilo vse ok, jaz pa sem močno krvavela - bila sem namreč prerezana pa še raztrgala sem se. V glavnem šivanje je bilo groza, pa še kri je lila iz mene - potrebna je bila groba masaža maternice. Sem mislila, da še enkrat rojevam.
Tresla sem se po celem telesu - sploh se nisem mogla umiriti. Špiknili so me ene 100x - žile so izginile neznano kam.
V glavnem - zlepa ne bom pozabila te izkušnje. Niti pod razno ne bomo imeli kmalu še enega!!!
Še drugače je pa stanje v Nm porodnišnici. Si predstavljate - ob 2-h zjutraj sem prišla na oddelek, polna kablov, katetrov, infuzij. In moj Marcel poleg mene. Še iz posteljice ga nisem mogla dvigniti, ko je tulil.
Sestre na splošno prijazne - par cukrčkov je pa itak! Vsi poudarjajo dojenje, pa je kljub temu trajalo cel dan, da je ena sestra ugotovila, da se ne znamo pristaviti - si predstavljate stanje mojih bradavic? 
No, otrok je neprestano tulil in končno sem izprosila dodatek. In je ful pojedel! Itak - če pa nimam skoraj nič mleka!!! Potem te pa ena sestra nahruli, ker ne dojiš, druga da preveč dojiš (da je že razvajen - 3.dan!),...v glavnem po 2. dneh sem bila že histerična! Samo na jok mi je šlo. Komaj sem čakala da greva domov!
No, doma se stanje počasi izboljšuje. Moja histerija se počasi pomirja. Čeprav se še zdaj zjokam vsaj 3x na dan! Dojenje ne steče - črpalka je pokazala, da imam celo 10ml mleka ob vsakem podoju!! WAW. Saj ni čudno da je mali skoz tulil! Tako da se zdaj najprej podojiva, potem dobi pa še flaško. Ne morem pomagati. Samo počutim se kot slaba mama.
No, ko bom prišla malo k sebi, bo drugače! Zdaj pa dobro da imam mirnega moža, ki je zaljubljen v Marcela, pa zlato mamo, ki mi pomaga, pa taščo ki bi mi kar naprej kuhala...drugače bi se mi zmešalo!
Se slišimo.
PS. Ko sem prišla iz porodnišnice sem se stehtala...še 4 kg imam več kot pred porodom, 10 jih je šlo pa dol...verjetno tudi zaradi sekiranja v porodnišnici.
31.10.2005, 12:51
čaki
1009
no glede osebja v nm porodnišnici nebi izgubljala besed, na jok mi je šlo ko moja soborka nikakor ni mogla dojit sestre pa so popizdevale. tko da je boga mamica jokala in nič ni manjkalo da nism še jest. ona je pa tulila nanjo da je panična..o lubi bog- to valda ne gre skup...
drgač je pa meni sama petronažna rekla DA NI NIČ NAROBE ČE OTROČKU DAMO DODATEK. ko se bo stanje pri tebi umirilo boš vidla a boš mela mlek alpa ne. skratka dodatek ni zlo, čeprav pretirano poudarjajo dojenje.
uglavnem lepo se rihtejta 
31.10.2005, 13:29
PBJ
2189
Najprej čestitke . Potem pa - zakaj bi pa bila slaba mama???
Tudi jaz sem mojemu dajala dodatek prve tri tedne, sedaj pa je star 3,5 meseca in se še vedno samo dojiva - mleka je na pretek. Ko sem videla, da je bilo mleka zares dovolj sem postopoma prenehala z dodatkom in je uspelo. Na začetku sem imela zaradi dodajanja tudi jaz slab občutek in sem jokala, danes pa sem ponosna nase, da mi je uspelo in sedaj je dojenje zame nekaj čudovitega, sproščujočega...
Pa še nekaj - nikoli ne preverjaj količino mleka s črpalko, ker črpalka nikoli ne izčrpa vsega mleka. Otrok lahko sesa mleko tudi potem, ko pri črpalki več nič ne priteče - to ti pišem iz svojih izkušenj.Če boš na podlagi izčrpanega sklepala, da je premalo mleka, se boš še bolj obremenjevala.
Boš videla, da bo tudi vama dojenje steklo, čeprav je kar naporno, če so na začetku težave. Se spomnim, kako je moj tulil v porodnišnici, kljub temu, da mi je non stop visel na prsih in spal največ 4 ure čez dan (če seštejem vse njegove kratke dremeže).
Veliko uspeha vama želim, predvsem pa veliko cartanja...in za tvojega fantka si kljub vsemu NAJBOLJŠA MAMA NA SVETU.
lp
_____________________________
Čudeži se dogajajo, samo prepoznati jih je treba znati...
No, ob 11.57 je na svet privekal mali Miha, težek 3160g in dolg 50cm 
Jaz sem dobila notranje in zunanje šive, ki jih še zdaj močno čutim in tuširam s hladno vodo. Upam, da bo čimprej mimo tudi s temi bolečinami. Po treh urah v porodni smo se nato lahko še tri ure cartali na oddelku. Vmes so pripeljali še Nalin z malim Žanom. Bivanje v C oddelku mi ni bilo prav nič všeč. Čez dan je še nekako šlo, ampak ponoči se je pošteno vleklo in Miha je dosti jokal pa še šivi so me boleli. Najprej je imel težave s plodovnico, nato pa ni pridobival na teži, zato so naju v porodnišnici zadržali še en dan 
. 
, kakšen čin je to? 
), pa smo jih proč dali in naslednjič, ko je prišla čez 5 dni je imela 450g več ji zopet ni bilo prav, ker se je prehitro in preveč poredila 
. 
