Mene je od nekdaj bilo groza poroda, a ko sem bila prvič noseča, je ta strah čudežno izginil oz. sem ga očitno potlačila in o tem, kako bom otroka spravila na svet, sploh nisem razmišljala.
Po spletu okoliščin sem potem rodila z nujnim CR. Res je prvi dan ali dva bolelo za znoret, potem pa sem normalno skrbela za otroka, ga normalno dojila (dojenje je takoj steklo od prvega priklopa), skratka ni bilo nič kaj hudega.

Ko pa sem zanosila drugič, se je strah pred porodom vrnil. Samo molila sem, da bi spet imela CR, čeprav sem vedela, da me v prvi vrsti čaka naraven porod, če bo vse ok. No, pa se je situacija spet tako obrnila, da sem rodila s CR . Drugič sem bila malo manj fit (kaj čmo, je tudi emšo tukaj v igri), ampak sem povsem sama lahko skrbela za tamalo in jo normalno dojila.

Aja, pa zaradi tega, ker sem rodila s CR in nisem slišala njunega prvega joka, se niti najmanj ne počutim, da sem kot mama odpovedala ... konec koncev se zavedam, da če ne bi bilo CR, ne bi bilo niti mene niti sina.

Drugače pa imaš danes enkratno možnost brezbolečinskega poroda z EA - tako da je razmišljanje o CR čisto odveč, ker konec koncev je to le grob operativen poseg v telo, ki zagotovo pusti za seboj določene posledice.