OOOOOO punce moje, mi smo nazaj z dopusta!!Kaj naj rečem, bilo je kratko, a sladko in predvsem naporno, tako, da rabim še en dopust, da se spočijem.
Začelo se je v soboto, 6. maja ob 9.30, ko smo natovorjeni ko mule, odrinili od doma proti Šibeniku. Plan je bil, da odrajžamo po jadranski magistrali (in ne po avtocesti, kar se je kasneje izkazalo za katastrofalno napako), ker smo rekli, da se nam nikamor ne mudi, pa tud soba nam je bila na voljo šele po 14. uri. Po odhodu z domačega dvorišča smo se ustavili še pri starih starših, da so se poslovili od pravnučka, pa postanek pri svakinji, da smo ji čestitali za r.d. in avantura se je pričela.
Mali je kmalu po odhodu sladko zaspal in z
sva se zmenila, da se ustavimo na vseke 2-3 ure, da zrihtamo Benjamina. Kakšna zmota! Prvi postanek je bil že kmalu po Ilirski Bistrici, kej je bil mali lačen in posran do hrbta. Naslednji postanek je bil kmalu iz Rijeke ven, ker je mulc spet hotu jest. Potem smo se cijazili po magistralki ko zmešani, Beni je večino poti presitnaril, kljub klimi je bilo v avtu vroče, ustavili smo se še štirkrat, jedli, srali, pili, jokali.....jao, jao.
Ob šesth zvečer smo se končno privlekli do deževnega Šibenika in, ker imajo naši južni sosedje tako krasne ozneke ob cestah, seveda zgrešili pot in porabili dodatne pol ure, da smo našli naše naselje Solaris. Končno smo se napakirali pred vrata hotela in se vselili v sobo. Hotel je bil krasen, personal čudovit....v glavnem prvi vtis krasen! Šli smo še na večerjo, nato na kratek sprehod in padli v posteljo ko ubiti.
Naslednji dan se je pa začelo veselje. Benjamina je očitno zelo zj.... sprememba okolja in 4 dni sva poslušala samo jok in stok in trmarjenje. 3 dan sem bila že tako napsihirana, da sem že pakirala kufre za domov. Očitno je mulc uganil, da zdej gre pa zares in se je zjutraj zbudil kot nov človek, poln veselja in radosti in končno smo začeli uživati.
Vreme je bilo malo sončno, malo oblačno, padla je kaka kapljica, je pa vsak dan grozno pihalo dopoldne. V sosednjem hotelu smo imeli na razpolago wellness bazene. Mali je v vodi užival ko ribica, osvajal je stare Nemke, Italijanke in Angležinje, se jim smejal in mahal, v glavnem bil je glavna atrakcija v hotelu. Ko smo bili na večerji ali na zajtrku so se kelnarce kar vrtele okrog njega, ga božale, ogovarjale, on pa jim je vse vračal z nasmehi in zadovoljnim vreščanjem. Končno je tudi osvojil veščino plazenja naprej, še vedno pa najraje stoji.Poizkušava ga zamotit s kakšno drugo stvarjo, ampak neuspešno. Važno, da on stoji na tačkah, pa je vse OK.
Dopoldneve smo preživljali v notranjem bazenu ali pa na ležalnikih ob zunanjem bazenu (seveda smo opoldne odšli v sobo), popoldneve pa smo izkoristili za oglede Šibenika, Primoštena in okolice, po večerji pa smo odkrivali okolico naselja Solaris.
Moja največja skrb je bila hrana, pa smo že prvi dan ugotovili, da sploh ne bo panike. Imeli smo samopostrežni bife tako za zajtrk kot tudi večerjo. Mali je za zajtrk jedel jogurt, skuto, sadje, med, skorjico od žemljice... , za večerjo pa smo zbirali med govejo juho z rezanci, krompirčkom, zelenjavo, meskom...Ugotovila sva tudi, da najin sine obožuje ribe.
V glavnem, punce, če kdaj ne boste vedele, kam na morje, vam toplo priporočam naselje Solaris pri Šibeniku. Mi se bomo sigurno vrnili naslednje leto.
Toliko za prvo poročilo, o odgovorih pa naslednjič.
pa pa