Strah me je bilo bolj prvič, ker nisem vedela kaj me čaka. V drugo sem se bala le šivov, ki pa jih na koncu na srečo ni bilo.
Mene prvič niti ni bilo kaj ful strah. Edino tista baba v sobi na oddelku mi je šla na živce, ker se je že cel popoldan drla, kak jo boli (obema so prožili).
Zdaj me poroda tudi (še) ni strah, me je pa glede na izkušnjo pri bubiju strah, da bi bilo z

kaj narobe. Ker to mi je bila prava nočna mora. Ja, pa šivov se nič kaj ne veselim in upam, da jih tokrat ne bo
Kar pa se nežnosti pregledov tiče, mene so tisti petek zjutraj prav razmesarli, ker v četrtek 2 globuli za mehčanje nista prijeli

. Cel popoldan popadkov pa tudi ni nič pripomogel. Potem mi je G na oddelku na silo čep ven zbezal

in me poslal v porodno. No, pa še to ni pomagalo. Ko sem videla, da je prišel za mano v porodno, me je kar streslo. Pa tudi predrtje mehurja ni čisto nič pomagalo. Bubi je enostavno hotel not ostat

. Uganite, kaj so pol naredili....