Zelo! Imela sem dva huda poroda za sabo in bolje,da vam ne opsujem,skozi kakšne bolečine in kalvarijo sem šla skozi.Pa nisem občutljiva,da bi imela nizek prag bolečine,ampak.....Sedaj mi je obljubljen CR,čeprav sem bila od začetka prepričana,da bi šla zopet naravno.Čakam na odgovor,ker je g.dala naprej za CR.Rekla pa sem si,če pa ne bo CR,bo pa absolutno EA.
en lp D.

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

ejla!
kako je upam, da nisi tako zgodnja, ker ne moreš spati zaradi misli na porod??
Mene je tudi malo strah jaz sicer grem prvič rodit konec januarja, ampak mi malček grozi cr, ker se ni še obrnil, čeprav ti povem, da raje bi imela naravni porod.
Kakšne izkušnje pa imaš z porodom?
Kdaj si pa rodila?

POZDRAVLJENE PUNCE!
Tudi mene lovi panika pa čeprav sem komaj v 8 tednu. Enostavno nevem kako bom to zdržala. Pri prvem porodu me ni bilo nič strah pa porodila sem od prvih hudih popadkov v eni uri in pol ob 24:10, vendar z epico in hudimi raztrganinami šivali so me komaj ob petih zjutraj, na živo seveda bred anestezije kar 20 šivov in še dobro da sem navajena pirsingov. Pol pa se nisem mogla tri mesece premikati sem od bolečin padala v nezavest. Moj prag bolečin je res kar precej visok (če gledam od zlomov, odprtih in kolikokrat?). Je pa res da še sedaj po treh letih ne morem normalno sedeti na kolesu.
Panika kaj bo zdaj.

Kako pa je potekalo?
Ob pol desetih sta me mož in mama (dela v porodnišnici) peljala v  porodnišnico. Tam so me hoteli sklistirati pa nisem dovolila, pobrita sem tak vedno. To klistiranje pa mi je že tako ali tako samo razlovečenje (telo se samo sčisti ko se pripravlja na porod-tisti dan sem bila kar trikrat na WC). Potem me je babica pregledala in prišla je tudi zdravnica. Imela sem srečo, da sem bila edina v porodni. Bala pa sem se, da ne bi preveč preklinjala pa sem bila kar ves čas pridna, ZRAVEN JE BIL MOŽ. Med tem je še prišla ena druga , na kar je slišala da sem prosila nekaj priti bolečinam pa mi je kar zabrusila : "Ko je pa šlo notri pa te ni bolelo, ha?" Misla sem da bi jo najraje ubila. Še dobro ka se je spakirala ven.
V tem kratkem času poroda mi niso dali niti požirka vode, nakar sem močno dehidrirala do nezavesti. S tem da se pa tudi nisem smela spraviti v meni udoben položaj za pritiskanje. Ležala sem na hrbtu, z nogami navzgor, kar je tudi posledica vseh raztrganin. Samo zato, da bi bila pridna in da jim ne bi ugovarjala. Ha! Nikoli več!

V bodoče se to ne bo več tako delalo saj z mano ne. Roditi namenim v stoječem položaju ali na pručki če bom seveda imela moči in če bo porod tak kratek. O bvezno bom pila zraven, pa naj se na glavo postavijo, pa še par drugih zadev moram spremeniti, orda tudi to da ne grem več v MS rodit. Ampak dejansko se ti lahko zakomplicira kjerkoli si!
Pa če poznaš vse v porodnišnici ali nikogar.! Nikoli se ne ve.
Upam da bo zvami bolje. LP

Lep pozdrav! 

Kot prvo, hvala lepa za vse odgovore. Pozitivne in tiste negativno naravnane. Me je pač zanimalo mnenje in kakšne občutke imate glede vsega skupaj. Nisem pa želela niti imela namena "jamrat". Ni me strah bolečin ampak me je strah osebja! Priznam, zato, ker sem že marsikaj slišala in o tem sploh ne mislim debatirat. Hvala za opisane izkušnje in za tolažbo. 

LP MatMaj