Midva sva jo krstila, vendar se bo sama odločila ali bo hodila k verouku ali ne. Jaz mislim, da je to naša dolžnost, čeprav nisem verna.

Imela pa sem problem z župnikom iz ...,saj mi je ni hotel krstiti, ker botra ni poročena.
Bedarija a ne?

Vsak ima svoje mnenje.

LP

_____________________________

Deily @ Nateja @ Natisa

27.4.2005- DAN, KO ME JE RAZVESELILA HČERKICA NATEJA
21.3.2010- DAN, KO JE NATEJA DOBILA SESTRICO NATISO

ja, cukrček...ful bi se bolje počutila, ker so mi s tem zapečatili življenje v neko smer proti moji volji...zakaj bi me vodili na nekem seznamu, če tega nočem in ne sodim tja?
jaz jemljem stvar "resno", ne samo kot nek "lep obred" in druženje z najdražjimi...meni je brez veze dat krstit otroka, če ne veš, zakaj se ga sploh krsti, če ne nadaljuješ s to vero v njegovem nadaljnjem življenju, če ne izbereš botra iz razloga, zaradi katerega se boter izbere itd. itd.
in potem spet verouk...saj ne hodijo tja samo zato, da se družijo z vrstniki in da se uči lepega vedenja...tam bi se naj učili o stvareh, ki ne obstajajo --> to pa pri meni in pri mojih otrocih ne pride v poštev...moje gledanje na to temo pač

_____________________________

yeah, thats me ;)

Midva našega   nisva dala krstit, ker sva se strinjala, da ne bo krščen. Če bo to sam hotel, se še vedno lahko krsti, gre k birmi in podobno.

Od začetka so moji vstrajali na tem, da naj se krsti, ker se pač tako spodobi (pa niso ne vem kako verni), ampak sva jim rekla, da zaradi daril in druženja s familijo tega ne rabiva.

Vsekakor je krst odločitev posameznih staršev.
Vsaka dužina ima svoje vrednote, takšne ali drugačne, pa ne gre tu samo za versko prepričanje.
Tako ali drugače je otrok vzgojen v določeni smeri za katero so odločijo njegovi starši; npr. moralne vrednote se od družine do družine razlikujejo in otroka še kako zaznamujejo in tudi nima možnosti izbire...

Naš je krščen.

_____________________________

Čudeži se dogajajo, samo prepoznati jih je treba znati...

Jaz tudi ne hodim v cerkev. Z muko sem naredila birmo, ker je bila to bolj želja starega očeta, starši me namreč ne bi silili. Vero imam v sebi. Po smrti dedka pa vseeno malo več dam na to (v družini smo bili zelo navezani). Ko sem obiskovala njegov grob, sem tako lažje pregnala žalost. Dojela sem, da šele ko ti začnejo umirat družinski člani, se začneš zavedat, da počasi ostajaš sam. Tako sedaj celo zmolim kakšno, kadar mi je pri srcu težko. Sicer naša družina ni blazno verna, dedek je pač imel načelo, da krst pa vendar mora otrok imeti za nekakšen žegen v življenju. Zato ne bom zahtevala od mojih otrok, da opravijo obhajilo in birmo (to lahko proti plačilo opravijo v 2 mesecih, če bi hoteli), vendar jih bom pa krstila, ker menim, da je to blagoslov za življenje. Toliko vere pa imam. Upam, da nisem preveč sfilozofirala, vendar tako nekako čutim.

Moja mama je bila vzgajana v krščanskem duhu, oče v socialističnem.

Nista me dala krstiti, sem se pa za to odločila sama, pri 16 letih.

Zelo sem jima hvaležna, da sta to odločitev prepustila meni. Tudi jaz jo prepuščam svojim otrokom.

Midva sva ga dala krstiti,ker sva verna.Vzgajala ga bova v tem duhu,ko pa bo starejši se bo pa sam odločil.Če nista verna nima smisla otroka krstiti,ker mu to ne bo nič pomenilo,ko bo starejši,ker pač tudi vama ne.
Če nekdo da krstiti otroka se mi ne zdi,da ga posiljuje z nečim(vero),ker so se pač starši tako odločili,ker potem takem je posiljevanje vse(govoriti slovensko-se je pač rodil slovenskim staršem,voziti se v oplu ne v bmw-ju
...)

Jaz nisem bila krščena in mi nič ne manjka. Nisem pa bila, ker je bil ati v partiji takrat in ni hotel. Sem pa kar vesela, da je tako. In svojega otroka sigurno ne bom dala krstit, tud moj ni zato.
Da bi ga pa dala samo zaradi kakšne babice, mi je pa sploh absurd.
Aja, pa verjamem v Jezusa, NE verjamem pa v cerkev kot institucijo!

Moji otroci tudi niso krščeni, ker tudi midva nisva. Sem pa mnenja, da naj se odloči vsak človeček sam.

_____________________________

Jaka in Nika sta moja sončka dva

pr nam sta pa oba 2. drugač je pa to itak tvoja odločitev, sam sej otrokom ni treba hodit u cerkev tut če so krščeni!

Midva sva oba krščena in najin  je krščen. Pa nismo fanatiki, ne visimo v cerkvi in doma ne molimo, na leto mogoče grem 1-2x v cerkev ali pa še to ne. Ne verjameva pa v cerkev kot institucijo, ampak v nekaj globljega.... Za naprej se bo pa otrok itak sam odločil ali želi s tem nadaljevati (obhajilo, birma). Krst je bil sicer bolj pomemben možu, jaz sem se pa strinjala, ker mi je lep občutek, da je otrok krščen, škodi mu itak ne. Kot je rekla juma - potem je posiljevanje tudi to, da otroka naučimo govorit slovensko in mu vcepimo ostala naša načela in vrednote.

Nima smisla krstit otroka samo zaradi zabave ali zaradi žeje ostalih članov družine, vama pa to nič ne pomeni. Odločita se po svoje!

_____________________________

Vedno imej pred očmi nekaj lepega,
pa čeprav je to le marjetica v kozarcu od marmelade!

Zakaj bi pa dala otroka krstit, če nista verna in vama to nič ne pomeni?? Saj to ni obvezno! Pomen ima pa itak, če ti v to verjameš!

Nama z možem to veliko pomeni in ravno to soboto bomo imeli krst našega .

Midva sma našo Laro krstila, sva tudi oba krščena, ampak naš ati ni nič veren, mami pa verjame da tam nekje zgoraj njen ati(Larin dedi) pazi na njeno družinico

_____________________________

Urška in Lara(10.05.2005) in Nejc(17.10.2008)

Hojla,midva tudi nisva verna oz. moj mož ima vse te stvari opravljene,ni pa veren v smislu hodit v cerkev in molit.Pa sve vseeno dala oba najina sončka krstit.Bila je lepa poletna nedelja,v majhni Plečnikovi cerkvici in bilo je zlo luštn, pol pa še kosilce, družina na kupu.Meni se zdi to bolj družinski dogodek in ohranjanje neke tradicije.Mislim pa da to nima nobene veze z verskim fanatizmom.Moti me,ker se danes tako zelo vsi negativno obnašamo do tega.Sam pri sebi moraš razčisti kaj ti to pomeni in če sam tako negativno označuješ določene stvari,jih bo kasneje tudi otrok.Mislim,da je naloga staršev,da otroku predstavimo čim več stvari zato,da si bo lahko sam kasneje v življenju ustvaril svoje lastno mnenje.Lp Sand

Prvega sva pri enem letu po strašnih komplikacijah našega vaškega župnika čist nekje drugje. No, tut tamalo bova, samo tud okrog enega leta pa pri istem župniku kot tamalga . Čeprav ne hodiva v cerkev in nisva bohve kva verna

_____________________________

Voli me iz inata voli me bez ostatka voli me bilo gde sam bas takvu kakva jesam