Biba, Suzi  , tudi pri meni enako: edinka, bratov in sester nisem pogrešala (v najstniških letih starejšega brata), depresivna tudi nisem, skratka meni nič ni manjkalo in mi ne manjka . tole z delitvijo je pa še kako res  , jaz imam še zmeraj probleme s tem, zgleda da je to že podzavestno. pa s samostojnostjo tudi ni težav.
če bomo pa pri nas še imeli kakšnega, bomo videli, pa se pustili presenetit .

jaz sem edinka - najbolj na svetu sem si želela bratca ali sestrice. pa je prej prišla hiša... kaj čem rečt, zatrdno sem bila prepričana, da jaz ne bom imela edinčka in ga tudi nimam. raje tri, kot enega.

pogrešala sem družbo, zato so mi čas krajšale živali. igrat se znam , nisem depresivna ,... odločiti se boš morala pa sama

glede prostora pa  - preselite se izven lj, pa so cene drastično nižje

_____________________________

iz malega zraste veliko

no tole je pa pametno napisano. jaz se tudi ne znam zanest na druge ljudi. vse hočem sama. no, me je mož že malo spreobrnil , ker drugače bi pregorela.


_____________________________

iz malega zraste veliko

Jaz sem edinka, nič mi ni manjkalo, razvajena nisem bila nič bolj kot ostali otroci. Družbe sem imela vedno dosti od sosedov, da se pa sama ne bi znala igrati je pa največja neumnost, ker če se kdo zna sam igrat, so to edinčki, ker se itak doma nimajo s kom. V šoli in interakciji z drugimi nisem imela nobenih težav, sem samostojna in znam poskrbeti zase, ker nisem nikoli imela brata ali sestre, ki bi se postavil zame ali mi kje rit odnesel. Vse je stvar vzgoje.
Imej toliko otrok, kolikor tebi paše. Če je to en ali petnajst, ti jih boš imela.

Meni je bilo kul, ker sem imela brata, moj je bil pa edinček in pravi, da se je imel lepo, res pa bi si želel, brata ali sestro.

No, jaz osebno bi z veseljem imela še enega otroka, a ga verjetno ne bom, ker sem pri prvi nosečnosti in porodu doživela preveč travm.
Je pa to stvar vsakega posameznika in v to se nima nihče pravice vtikovat.

_____________________________

Letos pa bo!

Še ena edinka tukaj. Tudi jaz mislim, da nisem bila in še zdaj nisem čisto nič razvajena, še manj depresivna. Nikoli nisem pogrešala brata ali sestre, mogoče zato, ker smo živeli v bloku in sem imela ogromno vrstnikov in prijateljev za druženje za cel dan. Zvečer pa sama svojo sobico.
Z mojimi predhodnicami edinkami se strinjam popolnoma v naslednjih točkah:
- zdaj, ko sem odrasla, bi pasalo imet kakšno sestro ali brata
- tudi jaz se v življenju že od nekdaj zanašam le nase, sicer se trudim naredit kaj v tej smeri, ampak ne morem iz svoje kože
- če se kdo zna sam igrat, se znajo edinčki

Z edinčki ni čisto nič narobe, razvajen je lahko tudi recimo najmlajši otrok pri bajti, al pa npr. če sta najprej 2 fanta, pa potem punčka, pa jo vsi crkljajo in razvajajo. Vse je odvisno od vzgoje in odnosa staršev.

< Sporočilo je popravil taška30 -- 16.12.2005 21:14:03 >