Nisem brala vseh odgovorov, ker sem videla, da ste se že nekaj pregovarjale glede Seven. Njena zgodba je poglavje zase in ne sme biti nikomur merilo.
Jaz imam dva otroka, ki sta narazen natančno 2 leti in 11 mesecev. Vedno sem si želela takšno razliko in uspelo nama je. Od prvega dneva smo veseli, da je tako, čeprav včasih pride dan, ko si utrujen in ti je vsega dovolj. Sicer pa pri nas stvari kar lepo laufajo in si delo z možem porazdeliva in nimava nikakršnega "babica servisa".
Ko je bil sin star leto in pol sem se vpisala na višjo šolo ob delu. Od takrat je minilo dve leti in pol in jutri imam zadnji izpit in potem me čaka samo še diploma. V teh dveh letih in pol sem tudi drugič zanosila in rodila deklico, ki bo jutri dopolnila eno leto.
Ja, če je volja se da vse!!!Potrebuješ le veliko odločnosti in dobro organizacijo časa. Jaz sem besna na tiste, ki imajo enega otroka in jamrajo, da je joj!
Predvsem pa je odvisno od tebe, kako boste shajali. Če preveč kompliciraš, ti lahko vsakdanja opravila postanejo v veliko breme in ti zmanjka energije že na začetku dneva.

Pri mojih otrocih je kar velika razlika v letih in sicer, prva je 14, drugi 9 in tretja 5m. Ni mi žal, da sva se odločila za takšno razliko. Tudi sama sem pri prvi hodila v SŠ, pri drugem sem končala SŠ tehnik, predno pa smo se odločili za tretjega otroka sem končala še VŠ.
Odločitev je vsekakor vajina, je pa res da tudi dva otroka nista enaka. Vsekakor se je lažje odločiti za manjšo razliko, če je prvi otrok miren.
Mi pa je pa mož v veliko pomoč tako v gospodinjstvu, kot pri otrokih.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

kot je rekla Bgi naporno, ampak priporočljivo
mi imamo 14 mesecev razlike in včasih je , ampak potem samo nasmešeke. Pa vedno boljše je in vedno lažje

_____________________________

Lp, Mojca
*****************************************
"Življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim"
*****************************************
Plačano oglasno sporočilo:
www.atrium-nep.si

Ko sem jaz zagledala  v drugo, sem se vsedla na banjo in začela jokati. Pa nisem vedela ali od sreče ali od "žalosti". Prepravili so me tako mešani občutki,kot me niso še nikoli v življenju, čeprav sva načrtovala drugega tako kmalu, ampak ker je ratal v prvo, je bil šok.
Potem sem počasi prišla k sebi, mož je bil bolj optimističen od mene. Sedaj sem v 24. tednu in drugega otročka pričakujemo maja. Prvi sonček bo takrat star 19 mesecev. Ja, veliko vprašanj se mi mota po glavi. Karkoli sedaj delamo se sprašujem kako bo potem ko bomo štirje, ampak počasi se privajam na to dejstvo in sem vedno bolj prepričana, da nam bo odlično uspevalo.
Si pa vsekakor tega ne predstavljam brez pomoči partnerja. Naš ati je zlat in res pomaga pri vsem. Do sedaj nismo velikokrat "izkoriščali" babiservisa, čeprav je blizu, ker smo pač vse tako uskladili, da se nam je izšlo. Ko bosta dva, bo verjetno babi večkrat na sporedu , a hvala bogu ji ni težko, v tem uživa.
Poleg tega tudi jaz še študiram. Do konca imam še 10 izpitov. Med prvo porodniško sem zabluzila, bi bila lahko bolj pridna, priznam. Upam, da mi bo v teh uspelo kaj več narediti.
Jaz pravim, če ne bi sedaj imeli drugega, vprašanje če bi ga sploh imeli. Človek se potem preveč razvadi in težko spet začne s plenicami, mlekom, bruhanjem,.....No, to je moje mnenje, odločitev pa je seveda vajina.

LP; Bejba  

_____________________________

Odločitev, da boš mati, je usodno pomembna.
Takrat izbereš, da bo tvoje srce
za zmeraj hodilo po svetu zunaj tvojega telesa.
(Elizabeth Stone)

Ups, sem v 25. tedu. Pri ta drugem gre tako hitro, da sploh ne porajtaš .

_____________________________

Odločitev, da boš mati, je usodno pomembna.
Takrat izbereš, da bo tvoje srce
za zmeraj hodilo po svetu zunaj tvojega telesa.
(Elizabeth Stone)

Cuj, Bagi? Kolk otrok te mas ti?  Ali pa se odloci kolk so stari

"Naša dva sta narazen 2 leti in 3 mesece. "

"Je pa fajn, ker je ta večji (star leto in pol)" ...  tega pa ne zastopim

Kak sta lahko narazn 2 leti in 3 mesece, ko je ta starejsi star leto in pol?

...skrajni cas za cistilko in menazko    

Mislim da se je Bagi zmotila. Njen večji je star 2 leti in 3 mesece in ne leto pa pol

_____________________________

Lp, Mojca
*****************************************
"Življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim"
*****************************************
Plačano oglasno sporočilo:
www.atrium-nep.si

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Vse ima svoje pluse in minuse. In ne, nima si smisla zatiskati oči, če imaš dva otroka na kupu, je naporno. Peklensko naporno nekaj časa. Ampak v par letih imaš pa res lepo življenje. Ko sta stara tam okrog 4-6 let, je balzam. Prej pa sem se jaz 2 leti počutila točno tako, kot seven piše. Sem se spraševala, če imam krvnega raka, ko ne morem priti k sebi od tako hude utrujenosti in neprespanosti. In ne, še nisem slišala v živo niti ene ženske, ki ima razliko manj kot 2 leti, da ne bi doživljala podobno - razen v primeru, da ima zares "nestandardno pridne otroke", vso pomoč moža in širše družine neomejeno, takih je pa malo dandanes. Ne delajo jih več.

Ampak kot sem rekla, po dveh letih začne iti na boljše, po 4 letih si pa na konju. POtem je pa milina. Večji itak vleče mlajšega naprej, vse reči počneš samo 1x, od učenja branja do rolerjev, od plavanja do razlage učenih zapletenih reči..... En drugemu pomagata, se imata rada in se hkrati skregata do fula. En za drugim stojita v družbi in sta samostojna, ker enostavno je preveč naporno, da bi vse namesto njiju delal, kot to delaš pri otrocih z več razlike v letih, ko imaš čas jim vse k riti prinest. POstanejo res samostojni in odgovorni in znajo tudi kaj naredit doma in zase, tudi potegnit se zase v družbi, saj imajo izkušnje z bratom, sestro....

Skratka, ni fora v tem, ali je to ok ali ni, fora je v tem, ali si ti želiš otroka ali ne. To je čisto preprosto..., če zmaguje želja, potem se je nesmiselno spraševat, kako pa kaj boš, če pa te je strah, pa še malo počakaj. Meni tudi za tretjega otroka ni žal, ker je več razlike med njimi. Ima spet svoje pluse in minuse. Čist fajn. Ko si boš dovolj močno želela, se boš itak odločila.