Ampak tvoji otroci se bodo v mestu lahko igrali s svojim očetom ... to pa je največ, kar jim lahko daš, verjemi.
13.02.2006, 14:09
Dadi
2007
Hm...najprej ti svetujem da pojdi s partnerjem. Na svojem bit pa mir. Res če hočeš vajini družini dobro.
Jaz imam pa ravno obraten primer kot ti. Jaz sem se iz mesta preselila na deželo....Iz Lj. v Bohinj (čist mim)
in mi je tukaj težko...ker je vas(100 let za leseno žlico pravijo), ker nimaš vsega na dosegu roke, ker se štacune ob sobotah zaprejo ob enih ali ob petih in še vsega ne dobiš kar potrebuješ, ker maš do dežurnega zdravnika 25 km, do dežurne lekarne 35 km, ker se nič ne dogaja razen posameznih kmetov, ki vsake toliko mimo zapeljejo s traktorjem, ker nimam nobene kolegice za čvek in kavico, ker ne morem ob sedmih zvečer k frizerju, ker na TV ju lovimo samo 3 kanale, ker z možem zvečer nimava kam (razen v bar), ker enostavno ni mesto-to česar sem vajena, kjer sem živela vse svoje življenje.
Ampak sem šla...stran od vseh domačih, ki so v Lj., z možem živiva sama brez tašč in sorodstva, brez pomoči in lagodnosti ki sem je bila deležna doma. Ampak sem srečna...zato ker sem s svojo družinico, ker se razumemo in ker imamo svoj mir in v končni fazi ker ni tako daleč do Lj. in ker imam avto da se tja zapeljem.
Pa še internet in RINGARAJO mam
tako da se lahko malo načvekam, da nisem čisto izolirana od ostalega sveta.
In 100 let za leseno žlico.
Zato korajžno, tvoj partner ima prav. Na začetku bo težko ampak ko se boste našli kot družina bo lažje...sej zjokat se ni prepovedano če ti bo težko.
_____________________________
May you be strainghtened by yesterday¨s rain, walk straight in tommorow¨s wind and cherish each moment of the sun today.
