>>Dobro no. Skoraj vsi po vrsti jo pljuvate. Vsem se to lahko zgodi.<<

Draga anonimna številka 4. jest sem šla še enkrat skozi vse pošte in nisem opazila, da bi kdo pluval po anonimni št.1. Še najbolj sarkastično pripombo sem dala jest (za kar mi je sicer po malem žal), ampak sem tudi napisala zakaj. Ker se mi je točno to zgodilo ampak v dokončnem smislu.

In se sedaj na tem mestu anonimni št.1 opravičujem. Nisem želela biti nesramna ali sarkastična.

Ji pa povem koko zgleda bit žena enga tacga tipa k je njen 'mr. perfect':

Sam sem želela povedat (na kratko) kako je če si tista žena katere mož ljubimka z drugo (kot v tem primeru študentko).  Ker poznam to sceno kr dobro vem, da za take mladce ena študentka ni nobena. Danes ti, jutri druga itd... pa kavice itd...pa gala plesi, novoletne zabave, kjer žene ni, kjer ni otrok, kjer je dovoljeno vse, ali skoraj vse. Dejstvo je, da se to lahko zgodi kjerkoli na šoli, v podjetju, v javni ustanovi, v bolnici. Vedno je lahko nekdo, ki je boljši in bolj fajn od partnerja, ker ga poznaš samo v lepih trenutkih, ne pa ko prdi zvečer v postelji in smrči ko pokvarjen cirkular. In ta ti je fajn in všeč in super. Normalno, da ti je. Saj je vse tisto kar partner ni. In po takih neizživetih stvareh ostanejo vedno vprašanja in sanje.

Ampak nekje vmes človek obljubi zvestobo v dobrem in slabem, v bolezni in zdravju. Predvsem pa v takem trenutku podpiše pakt s hudičem (ki se mu v tem primeru reče 'odgovorno partnerstvo'-ki pa danes sploh ni več moderno).
Ne moraliziram, ne obsojam. Vsak zase ve in upa, da ve tudi za partnerja, do kam se lahko v partnerstvu spusti in kaj je zanj in za partnerja varanje. Al je varanje samo seks, al je celo to, da partner samo razmišlja o skoku čez plot. In redki imajo to srečo, da sta s partnerjem istih misli na to temo.

Zase vem, da je varanje zame že to, da partner nakloni svoj čas, svojo pozornost, vse tisto, kar pripada meni kot ženi neki drugi osebi. Za svojega bivšega vem, da je varanje...v bistvu sploh ne vem kaj je bilo zanj varanje, verjetno pa ne isto kot zame.

In edini nasvet, ki ti ga lahko dam je ta, da dobro premisli in postavi na tehtnico to kar imaš in to kar boš imela. Ne to kar misliš, da boš imela, ker to je samo v tvoji glavi to so tvoje želje in pričakovanja, ampak to kar boš dejansko imela, če se zgodi wrst kejs scenario (kar pomeni, ko bo mož izvedel). Ampak zavedaj se da sta tukaj dve družini, da o čustvih mr. perfect' pojma nimaš, samo misliš, da veš kaj čuti. Kaj pa če je moja trditev o večjei količini konzumiranih 'kav' resnična in si ti samo ena izmed mnogih.

Glej nočem strašiti ali kar koli drugega, daleč od tega. Upam samo, da si dovolj odgovorna, da veš v kaj se boš spustila, če se boš. In boš znala posledice vsake odločitve v to ali drugo smer, tudi nosit.

Odločitev ni lahka in situacija tudi ne. Verjemi, da trpeli pa bodo najbolj tisti, ki jim bo še najmanj jasno kaj in zakaj se dogaja. Moj 'profesorček' je srečen (baje zelo) s svojo študentko. Koliko trpljenja je s tem povzročil ne samo meni, ampak svoji in moji družini, ne bo nikoli vedel. In konec koncev če je vsaj on srečen, vem da je bilo vredno trpeti. Ampak vse niso tako dobrodušne kot jest .

Srečno in pogunmo. Odločitev bo težka.

Kakšne komplimente je dovoljeno dajat, da pol ne mislite, da si vas želim ob sebi v postelji?

Pikec, zaradi takih postov, pa če se pojavijo enkrat na mesec, je vredno brati miljon neslanosti, ki se pojavljajo v glavah ljudi.

 Pikec

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

vzemi se malo v roke, lahko vzameš to kot opreizkušnjo in sama sebi dokažeš, da zmoreš brez njega! Življenje je kruto, tako pač je ampak saj ti si se tudi poročila, predala si srce drugemu, ki naj bi ti pomenil največ! Odrekla si se možnosti, da bi bila gospa profesorjeva..ne vem, kaj bi ti še rekla, upam, da boš dobro premislila kaj in kako..pri takih stvareh sem mnenja, da si je pač treba v glavi postaviti meje! V življenju ne dobiš vedno vsega, kar si želiš, je tako? 

_____________________________

Vsak človek je zase svet- čuten, svetal in lep, kot zvezda na nebu!
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Naši živahni deklici se je pridružil prvoaprilček :)

V življenju ne dobiš vedno vsega, kar si želiš, je tako?   Nasy.

Ne morem verjeti, ampak šele zdaj sem se spomnila moje največje ljubezni oz. človeka, ki ga nisem smela ljubiti, ker je bil poročen. Največje ljubezni pa zaradi tega, ker sem čutila fizično bolečino, ker nisem mogla biti z njim.  Zdaj se temu lahko samo smejim. Sploh nisem povezala, nisem videla podobnosti med tvojim in mojim primerom, ne boš verjela, isto, profesor, sorodna duša, prijeten, v glavnem oh in sploh . Zaljubila sem se, pa kako zaljubila. Bila sva sodelavca, on je sicer bil "zunanji", ampak veliko sva delala skupaj. V isti pisarni, on je stal poleg mene, včasih se je moral vsesti poleg mene, da sva skupaj pregledovala podatke, se poglabljala, včasih sva skupaj planila na telefon, dotiki so bili najprej naključni, potem je šel z vso silo v napad, trapa, mislila sem, da me ljubi.  

Odljubila  sem se, ker pač ne bi prenesla misli, da sem razbila neko družino. Če je volja, se najde tudi pot, da se odljubiti.  Ne skačite iz zveze v zvezo, sploh pa ne imejte dveh zvez hkrati, imate kaj vesti?

Največji hec pa je bil, ko me je čez, ne vem, vsaj nekaj mesecev po tistem, ko sem mu dala vedeti, da sem ga prebolela, na novoletni zabavi spet osvajal, se nehote izdal in povedal, da skače iz cveta na cvet, mene je prepričeval, da je to čisto neškodljivo, da bi me spravil v posteljo, da bi me pomiril, prepričal.   Vraga.

Vidiš, tako boš čez par let ti odgovarjala eni sebi podobni, sploh se ne boš več spomnila, da si bila tudi ti nekoč zaljubljena v enega profesorčka. Skoraj stoprocentno. Če se motim................., če nimam prav, da gre za zaljubljenost, če gre res za nekaj več,  se morata oba najprej ločiti, šele potem bosta lahko mirno in brez slabe vesti živela do konca življenja kot v pravljici.

Jaz sem, prva anonimka.... Veliko mnenj ste podali... Sem vse prebrala, večkrat.
Ja, vzela sem se v roke. Malo sem se že pomirila. Mogoče mi bo kdaj žal, da nisem (nisva) zbrala poguma in vsaj poskusila. Ali pa tudi ne. Dva dni sem premlevala samo o tem, navsezadnje prišla do zaključka, da se to zadnjič ne bi zgodilo, če se ne bi srečala. Ja, res sem bila pod vplivom srečanja.... Zmeglilo se mi je.  Ni mi do tega, da razdrem dve družini, čeprav del mojega srca še vedno pripada njemu. In še vedno me je sram, ko pomislim, da sem bila z njim takrat, ko bi moral biti z dušo in telesom predan ženi in pripravam na poroko. Takrat nisem imela te moči, ker sem si ga želela tudi jaz. 
In vem, kakšen je in kakšna je bila najina veza. Kratka :)  Nisem padla na »profesorčka«, padla sem na najino »prijateljstvo«, na njega. Mislim, da se mu je to zgodilo prvič, tako kot meni. Nisem bila ena izmed mnogih, pa se s tem ne tolažim. Tako pač je bilo. Mogoče bi mi bilo lažje, če bi bila.
Najbolje bo, da spet zajadram v moj vsakdan.... Rabim pa še malo časa.

Ravnala si tako, ker si bila zaljubljena... verjetno. Čeprav  te še vseeno ne čist razumem?!?
Glede na to, da imata zdaj obadva svojo družino, bi bilo res mal hecno, če bi hotla sam probat, če vama bi zneslo oz. naredit poslovilnega Si pa ziher, da je on še vedno za tako akcijo? Al si to želiš samo ti? Kot sem razbrala, je to že nekaj let nazaj...
Pomisli malo na posledice, kaj bi rekel tvoj mož, če bi to zvedel? Verjetno mu ne bi bilo vseeno.

Sedet na dveh stolih pa dolgo ne boš mogla, vsaj večini ne uspe.

LP, gaja*
 
    

_____________________________

*** Vse v življenju se zgodi ob svojem času ***
5. aprila se je rodila najina princeska Gaja :)
18. julija se nam je pridružil še Ažbe :)

dobro premisli kaj boš naredila.....je pa res da se to lahko zgodi vsakemu in zato te ne obsojam, ne glede na to, ali se boš odločila za eno ali za drugo...

Pozabi profesorcka. Druzino imas in kot pravis NIC TI NE MANJKA. Zdaj si mal zmedena ker si bila v njega zaljubljena toda to te bo minilo.  POZABI GA.

Lepa zmeda, najbolje, da poskusita spoprijateljiti še vajina partnerja, morda se zgodi dvojni premet.

Ko sem brala post, sem se čisto našla v njem, samo ta razlika je, da je "moj profesor" samski in da je ga po 3 letih prekinjenih stikov(fizičnih) še nisem pozabila in vrjetno ga ne bom nikoli!
Tiste ki to niste doživele, lahko napišete, da mine, vendar mislim, da to ne mine-ja lahko malo pozabiš nanj, ampak vsake toliko časa ti misli in hrepenenja, kljub dobrim odnosom v družine zaidejo k njemu in sanjariš, sanjariš-več si pa itak ne  smeš privoščiti-ali pač???

Kar odleglo mi je ko sem prebrala da nisem edina v takšni situaciji....Kot bi opisoval mojo trenutno situacijo... s tem da je moj Mr.perfect tudi samski, jaz vezana (vendar neporočena)....Takšne stvari se dogajajo, na žalost...In kolikor se nekatere zgražate lahko rečem le da očitno še niste bile v takšni situaciji, če ne bi razumele.....

Ali veste kako je grozen  pravzaprav ta občutek?! Doma mi nič ne manjka,imam fanta ki me ljubi, je do mene dober,zlat...vse je štimalo....potem pa se je v moje življenje prikradel on....in ne samo neka "lepa predstava" o njem....on ki je drugačen....ki je popoln kljub vsem svojim napakam....a enostavno ne morem oditi....Ne morem razložiti zakaj,tako pač čutim,ne gre....Načrtujeva družino,...njegovega otroka si resnično želim...a kaj ko en del mene še vedno hrepeni po njem....In to ni neka partedenska avanturica...traja že leto dni....

In vem...da ne delam prav,da sem sfuzlana,da ne bi smela....Težko je to nekomu razložit ki ni bil v podobni situaciji....

vem pa...da je edina rešitev da ga ne vidim več...Da se upaknem...Takrat bo lažje....če ne je hrepenenje prehudo.....

Če bi vam želela razložit za kakšne občutke pravzaprav tukaj gre bi potrebovala vsaj 3 strani tega foruma...torej moje bistvo je...da ne obsojajte nekoga če niste bili v njegovi koži... in ne veste kako se počuti ....jaz jo razumem...popolnoma...kot bi sebe gledala v njeni situaciji....

lp

Anonimna, veliko je takšnih in podobnih zgodb. Vendar mislim, da sta naredila prav, da sta vse skupaj zaključila. Če bi bila ljubezen med vama res tako velika, da bi hotela skupaj preživeti nekaj naslednjih desetletij, bi to verjetno uresničila takrat, ko je bil za to primernejši čas kot sedaj. Tako pa je zgodba dobila drugačen konec. Veš, tista nora, najstniška zaljubljenost se nikakor ne more niti primerjati s tisto umirjeno in lepo ljubeznijo, ki jo partnerja kujeta kar lep čas, da postane tako močna kot je.

Vsekakor pa si boš morala odgovoriti na vprašanje ali ti je on zanimiv le zaradi tega, ker je "prepovedan" in ker si se spet počutila kot noro zaljubljena najstnica ali pa je on res tisti, ki ga ljubiš bolj kot svojega partnerja. Potem pa ti bo že srce ponudilo rešitev.

Takih in podobnih zgodbic je veliko. Ni edina, ki se je pomotoma zaljubila v človeka, ki ima že svoj namen z drugo. Ljubezen je slepa, včasih kar malce preveč.
A vendar bi se lahko uprašala, zakaj to počne še zdaj, ko je tudi ona že poročena??
Morda ga res želi, morda pa si ga želi samo sprobat, ker ga tkrat ni okusila zadost dobro. Jaz osebno bi se ohladila in šla dalje. Ne moreš vedno imeti tistega ki ga želiš...in prav je tako!!!

Tega se moramo zavedati...in pozabiti...ter iti dalje v življenju!!! Morda pa sploh ne bi bil zanjo. Veliko ljudi se zaljubi na prvi pogled, veliko preveč se jih zaljubi v telo človeka in ne v dušo!!!!


Želim ti razplet, ki bo po pameti narejen in da ne boš ogrozila oba zakona, ker bi ostala tudi ti na slabšem...premisli