Jst pa mislm, da vsak sam zase ve, če je to narobe. Kot pač čutš ne!? Enim škoduje, drugim spet ne... Čudno se mi zdi to, da ti sprašuješ druge torej nas, če je narobe!? To bosta najbolje vedla vidva sama.

Ločeno bi spala edino v primeru, da bi mož smrčal (na žalost jaz v tem primeru sploh ne morem spati, čepki pa niso trajna rešitev). Če bi sploh imela prostor za take vaje, seveda . Otrokovo zbujanje zame pač ni razlog za to (a meni pa ni treba biti cel dan 100% pri sebi, če "samo" skrbim za otroka in nisem v službi?).

Vsak naj dela tako, kot mu paše, pa bo.

Dokler vzrok tega ni odtujenost dveh ljudi, ni panike. Tudi moj dvakrat ali trikrat na mesec ponoči "žaga drva"... In takrat poberem vso svojo spalno opremo in odidem spat v sosednjo sobo. Zakaj bi ga pa celo noč budila in mu govorila naj neha? Naj se človek naspi. In zakaj bi jaz celo noč gledala v strop in zjutraj vstala totalno neprespana? Saj tudi jaz potrebujem spanje...

Na začetku sem bila pa bolj vztrajna. Sem ga ob "glasnih nočeh" kar naprej utrujala, naj neha smrčat. Potem se je pa napol prebudil in me vprašal, kaj je narobe. Jaz pa sem se zadrla: "Smrčiš!!!" A veste kaj mi je reku? "Jaz nič ne slišim..." In je spal naprej. Jaz pa sem obsedela na postelji in gledala kot teliček... Zdaj vem, da je ob takih, redkih, situacijah najbolje, da se spokam v sosednjo sobo in se fajn naspim.

Ja blagor teb, ker so to le redke situacije.. RES! Jst sm pr bivšmu skoz spala v drugi sobi.. Resnično se začneš odtujevat, sploh, če od začetka spiš skupi, pol pa vsak posebi. Men se je sicer zdel smiselno, da se tko vsaj oba naspiva, njemu pa ni blo to nč všeč. Itak, če pa njemu smrčanje ni šlo na živce. No, to je bil mogoče tud del vzroka, zakaj nisva več skupi - seveda poleg vseh ostalih. Če bi blo samo to, potem bi bla verjetno - mogoče še skupi... To lahko danes le ugibam. Vsekakor pa vsaj nama - ni blo prijetno.

Baguska, tud po moje je kar hudo, če moški vsako noč smrči kot medved... In je verjetno hudo tudi to, da ves čas spita narazen... Če pa pogledaš z druge strani: spanje je počitek pri katerem človek še sam zase ne ve, da obstaja. Če je partner zraven njega ali pa ne... Vse, kar se tiče nežnosti pa tako ali drugače poteka čez dan in pred spanjem ali pa po spanju. Če ti pa slučajno ponoči zapaše, se pa pobereš nazaj v njegovo sobo in se prisliniš zraven...  
Je pa hudo, če so ločenemu spanju povod druge težave v odnosu. Ali pa če ločeno spanje ni edina težava para... Pol zna pa to kar hitro zaškripat.

Ja sej pravm, da se je men zdel to čist smiselno, medtem ko se njemu ni. In če en partner tega ne razume, potem že ni vse ok.

Vedno spiva skupaj, razen ko je službeno odsoten. Še ko sem rodila, sem imela srečo, da sem dobila v porodnišnici svojo sobo in je lahko bil pet dni zraven mene (tudi ponoči). Doma pa ga jok najine  ni nič motil, saj je ponavadi on vstal, mi jo prinesel, da sem jo podojila, nato pa odnesel v njeno sobo. In to je počel, ga citiram: z največjim veseljem, čeprav je moral zjutraj v službo.

Midva bi pa potrebovala še eno sobo, da ne bi rabil v dnevni sobi spat. Jaz namreč ne prenesem smrčanja, on pa ne more nazaj zaspat, če ga zbudim zaradi smrčanja. In ko kdaj probava skupaj spat, se samo matrava. Včasih je smrčal samo, če je ležal na hrbtu, sedaj pa na vseh straneh.

Meni je spanje ful pomembno, prav tako njemu. Sedaj se oba naspiva in je vse ok. Se zaradi tega nimava nič manj rada.

Midva spiva skupaj. V začetku sva takoj razčistila. Ko se je mala ponoči zbujala, se je on vedno zbujal in mi govoril, da jo bo on previl ipd. Pa sem mu rekla, naj kar lepo spi, ker sem itak jaz na porodniškem, pa lahko tudi čez dan dremam, medtem, ko mora on biti zbran v službi.
Ko ga pa prime, da bi smrčal, ga orink za nos zgrabim, pa takoj neha .
Je pa na poti drugi otrok, pa še prvega nismo naučili spati celo noč, tako da preveč kričala pa spet ne bi.....
Je pa fajn pri možeku spat .

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Ne vem no... Jaz sem navajena, da spiva skupaj. Ker, da njega izselim, zato da bo otrok spal pri meni in imel "zizo" na dosegu ust, mi je totalno bolano in se mi zdi, da je s tem mož zapostavljen. Tko v stilu - sedaj je tukaj otrok, ti si pa odveč.

Če se pa gremo zato, da bo on lahko spal, ker ima drugi dan službo... Ja prosim no. Če je vojna, je vojna za vse  Jaz moram bit pa naslednji dan ves dan fit za otroka oz. imam po enem letu tudi službo.

Tamala je spala mislim da 1x pri nama v postelji, jaz spala nisem, ker me je bilo strah, da je ne bi poležala ali kaj.

Sicer pa spi od dneva 1 celo noč (prve 4 mesece se je enkrat budila) lepo v svoji posteljici. Samo nekaj doslednosti prvi mesec je bilo potrebne.

Ce se otrok ponoci zbuja zaradi dojenja, jaz ne razumem, kako bi oce pri tem pomagal.

zato da ji pomaga?  ga on previje in ona podoji?

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Meni se je spanje narazen zdelo resprejemljivo! Sedaj spiva že nekaj časa narazen in mislim, da sva se precej oddaljila. Začelo se je tako, da je najprej zaspal pred tv in se proti jutru zvlekel v posteljo. Sedaj pa se mu niti to ne zdi več vredno. Joj kako me jezi! Strinjam se s tipom od ene anonimne, ki pravi, da če je vojna je vojna za vse!

Jas si tega ne predstavljam, da bi spala v drugi sobi, kaj pa ko si kaj zaželita ? Greš k njemu, opravita in greš nazaj v posteljo ( kot če bi imel kosilo  ).

Kokr komu paše? Jas vem da nebi zdržala! Mala spi v drugi sobi, polek najine, vstane 1 -2 krat ponoči in stane emkrat eden drugič drugi! V svoji sobi spi že od drugega tedna in se vsaj lepo naspi!

_____________________________

25.08.2005 Alja

Vse v življenju enkrat mine! Sreča, žalost, smeh in solze; vse je le trenutno stanje. Zato uživajmo vsak trenutek posebej in bodimo srečni.

Meni bi se po 17 letih skupnega življenja in spanja podrl svet, če bi začela spati narazen . Smrčanje je problem, ampak kdo pravi, da samo moški smrčijo? Jaz sem se že parkrat zbudila od lastnega smrčanja , moj dragi pa je lepo mirno spal - in nič smčal...
Pri nas je zelo pomagala anatomska blazina - sedaj smrči "samo", ko leži na hrbtu, prej je pa smrčal ne glede na položaj spanja...

Veste kaj. Jaz pa vas vcasih ne razumem. Pa brez zamere. Po eni strani se zgrazate nad mamami, ki bi rade sle na dopust za dva dni same, brez otrok, po drugi strani pa ste mnenja, da s tem, ko spite pri otroku zapostavljate moza.

Meni se taksni posti zdijo nefer do mam, ki pa drugace ne morejo kot spati loceno. In ni jih malo. Tudi jaz sem med njimi. Imas dva otroka, oba se ti zbujata, poleg tega imas dvosobno stanovanje. Otroka sta majhna, tako majhna da morata spati loceno.. Povejte mi, kaj je v tem primeru resitev? Ata in mama naj spita skupaj v isti sobi in priblizno na eno uro oba vstajata in laufata do otrok?

Tak no. Tole pac pisem za tiste, ki nimajo moznosti (trenutno) biti ob svojem partnerju. In sele zdaj pocasi dojemam, kako trdna je najina veza, ker naju take stvari sploh ne spravijo iz tira. Ce je kriza, si pac posteljeva v kuhinji na tleh. Imava na voljo se predsobo in kopalnico. Kaj cemo, ko pademo v vodo, pac plavamo..




_____________________________

Gospa sem.

seven, se popolnoma strinjam
ja, ce drugače ne gre, je treba biti iznjadljiv...predvsem - če je ljubezen, ni panike

meni se to nujno vztrajanje v isti postelji zdi, kot da je to za nekatere edini veliki dokaz ljubezni....

hm, pa še nekaj v razmislek... pred kakim desetletjem sem se nevede zapletla z enim poročenim, ki je to precej dobro kar nekaj časa skrival...  ta tip še vedno vsak večer zaspi v postelji ob svoji ženkici (baje jo še vedno nežno objema...), pa ljubice tudi še kar naprej menjava

Mi spimo pa vsi skupaj in še stalno se tiščimo . Tako da večjega ležišča ne potrebujemo.

Seven se kar strinjam s tabo.Odnos ne temelji samo na tem če skupaj spiš.
Midva spiva skupaj, ampak če je treba k naši pupi ponoči vstat (spi v svoji sobi) pa gre vedno moj. Jaz sem pa bolj za malega zadolžena, ki še spi v spalnici(v posteljici), ker ga imam na "dohvatu ruke", pa če ga podojim se mi zdi brez veze da bi moj vstajal iz postelje, šel vse naokrog postelje in mi ga dal....mal tumpasto no. Pa če je treba ga pa tudi previje in preobleče, če jaz ne morem.

No sicer se je zgodilo da nam je crknila centralna(v soboto proti večeru) v ta najhujšem mrazu in sem enostavno prespala v kuhinji na tleh, mali pa v vozičku v kuhinji, mož pa v spalnici(njega tako ali tako nič ne zebe) ker smo imeli edino sobico od pupe na električnem ogrevanju, v kuhinji pa šporget na drva. Še dobr.


_____________________________

May you be strainghtened by yesterday¨s rain, walk straight in tommorow¨s wind and cherish each moment of the sun today.