Tudi mene bi to zanimalo. Od nič nič ni. Če nekaj je, potem ni to nič.

Kaj pa bi zate se moralo zgodit, da bi rekla, da nekaj je? Kaj če bi se prepričala na lastne oči, bi verjela ali bi se pustila prepričat,da je to prijateljsko in normalno in da tudi to ni nič?

Bom kar direktna, ker glih to potrebuješ. Očitno to traja že od lanskega poletja(ali pa še dalje). Sedaj ti je sam bog poslal še eno možnost, da spregledaš. Spet je vse od tebe odvisno,žal. Čas ti bo povedal vse kar hočeš vedeti o njem. Pač žalostno je to, da ti je čas ŽE povedal-ti pa spet iščeš izgovore in dokaze,...on je naredil svoje, ti pa zdaj pač moraš razčistit s sabo!
1. Ali boš živela z njim dalje v smislu-kar bo pa bo
2. Ali pa nadaljuješ življenje brez njega

Če si se odločila za prvo varijanto, potem nimaš kaj več spraševat na forumu, ker ti je očitno vseeno kam ga tvoj možek kdaj pa kdaj porine in lahko živiš s tem normalno kot prej.
Če pa si se odločila za drugo , pa ti lahko samo čestitam

Najhuje je, ko človek dela budalo iz tebe. Žal nekatere ženske se morajo prepričat na lastne oči-pa še takrat včasih mežijo

Če ti je to tako pomembno, da se prepričaš na lastne očke pa zavihaj rokave in v akcijo...samo dvomim, da bo to kaj spremenilo, ker nas boš potem spet prosila za nov nasvet s kakšnim novim problemom...

Upam, da nisem bila stroga preveč, samo nekdo more bit

Za sebe ti pa lahko garantiram, da bi pri meni revež že od lanskega poletja zelo težko dihal, pa tudi tipkal po tipkovnici....

Srečno

Ko berem tvojo zgodbo, mi res slabo rata. Na tvojem mestu bi znorela. Jaz pravim tako: če je bil sposoben ti to narediti enkrat, dvakrat , kot praviš celo trikrat, pol NI opravičila zanj.
Če bi meni moj mož to naredil, bi bila samo ena možnost: ADIJO, so na svetu tudi moški, ki znajo biti zvesti, zakaj bi jaz trpela, on pa še naprej užival.

Enkrat sem imela tako zvezo, ko sem mu dvakrat oprostila laž, pa vem da sem se vsako minuto ko ni bil z mano spraševala, kje je, s kom (katero) je, življenje je bila ena sama muka.
Ko pa sem spoznala svoje sedanjega moža sem mu kot prvo zabičala, da laži ne trpim, in še tako majhne laži mu ne bom oprostila, pa upam (za njegovo dobro), da se tega drži.
Seveda pa mora biti zaupanje obojestransko in to v najinem zakonu funcionira.

< Sporočilo je popravil Saša27 -- 16.3.2006 12:56:02 >