Jaz poleg svojega Kamikaze sploh nimam nikogar. Sta tukaj sicer tašča in tast, za katera vem, da bi za moja otroka dobro poskrbela, ampak ju jaz ne maram obremenjevati s tem, dokler imam sama dovolj časa. Kadar bi bilo in če bi bilo pa nujno, pa moj Kamikaza ne bi mogel, potem pa mi ostaneta edino onadva. Drugih pa sploh ni.

Ko je bil čisto mičkeni (dojenček) mi je bilo težko ob misli, da bi ga komu zaupala, razen seveda atiju in mojim staršem (takrat smo še živeli skupaj) ter taščici. Zdaj, ko je večji (malček)je veliko lažje, ker večino svojih potreb že sam izrazi (pil, ama-ama-jedel bi, aja-zaspan, au-boli, kako-kakal sem) tako da me ne rabi skrbeti da bi bil za kaj prikrajšan oz. bi mu kaj hudega manjkalo.
Seveda ga zaupam tudi vzgojiteljicam v jaslicah. Mali se celo čez vikend večkrat spomni na njo in na otroke-prijateljčke iz  jaslic. S tem nimam težav.
Na splošno se mi nekako zdi, da je boljše da ga vključujem v širše družbeno okolje, ker je tudi sicer zelo komunikativen in išče družbo drugih ljudi ne samo naju.
Tudi večim svojim prijateljicam bi ga brez težav zaupala (oz. sem ga že) tako da mi je nasplošno urejanje varstva za tamalega mačji kašelj. On pa je tudi full vesel, ko dobi nekoga, ki ga lahko mota okorg...hihihi!

Bobek, jaz mislim da je tvoj Anej še itak mali činki-pinki in da še zdaj uživaj z njim kolikor lahko, potem pa naredi kot meniš da bo najbolje zanj.

Najbolj možu.Potem pa babicam,vzgojitelicam in dvema prijateljicama.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...