Kdaj ste ve dobile menstruacijo po histeroskopiji in laparoskopiji? Morala bi jo dobiti jutri, ampak nimam nobenih znakov, tako da mislm, da se mi bo vse zamaknalo 

Lep pozdrav punce. Kako ste kaj?Jst sem zaenkrat ok in sem v pričakovanju naslednje . Če uspešno pride začnem svoj boj spet od začetka. Je pa točno danes eno leto od mojega čiščenja. Vsem novim nosečkam eno za uspešen začetek in konec nosečnosti. Tebi tinajaa pa želim da bi čim prej pestovala svojo deklico,pa čim lažji in čim bolj hiter porod ti želim. Vsem ostalim pa želim lep jutrišnji nedeljski dan.

< Sporočilo je popravil pilotgirl -- 17.3.2007 20:50:23 >

Pozdravljena pilotgirl!
Smo te že pogrešale, ko se nisi dalj časa oglasila. Upam, da se ti res končno uredi ta  in boš lahko šla naprej proti svojemu cilju .
Vikend še je lep. Jutri pa že pridejo snežni viharji.  Zato še lepo uživajte to sončno nedeljo.
LP

_____________________________

lana38

Napisala sem že 2000 postov in dobila 5. . Bravo jaz.
LP

_____________________________

lana38

Lana, že 5 zvezdic?! Ja, si pridna, ni kaj.

U, Lana38 Bravo za 2000 postov in 5 zvezdic in jaz ti želim ,da zagledaš še  in dobiš zdravega

Pri nas pa je bila O in čakamo na

Lep nedeljski popoldan vam želim!

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Lana38 in Andreja2000 za vaju držim pesti, da čimprej zagledata  in Tinaaja zate, da čimprej priveka zdrava štručka  . Komaj čakam, da nam boš pokazala kakšno slikico 

Pozdravljene vse skupaj...

nenehno iscem tolazbo med osebami,ki skrbijo zame...se posebej moram pohvaliti svojega moza ,saj me poslusa jokati...pridejo trenutki,ko se mi zdi ,da sanjam in da vse to ni res...v ponedeljek smo v 22.tednu izgubili nasi dve   .( Cristina in Roberta)...bilo je grozno...ne najdem besed....vem da ste ze sle skozi to (na zalost) in vas prosim da mi dvignete  upanje na novo nosecnost.
Z mozem upava na cimprejsnjo nosecnost vendar sem slisala ,da naj bi morala pocakati najmanj 6 mesecev preden se odlocimo zaceti na novo...Svetujte mi prosim kaj naj storiva.

Lp Lejca

lejca, zelo zelo sočustvujem z vama .
Verjamem, da si želita nove nosečnosti, a pomoje je najbolje, da data času čas, da prebolita izgubi in da se vajina pozdravita.

Sigurna sem, da vaju nekje čaka sreča, zdaj se je samo malček skrila. Jokajta, žalujta, postita žalosti in bolečini prosto pot.Ko pa si bosta vsaj malo opomogla pa v nove boje za novim .

Veliko punc je, ki delijo vajino usodo, zato se še le oglasi.

Veliko veliko moči in razumevajoče okolice vama želim in naj vaju vajina čuvata.

_____________________________

Nisem vedela
koliko ljubezni imam v srcu,
dokler me ni nekdo poklical MAMA

Lejca,

ni besed za tolažbo. Izjokaj bolečino v objemu dragega. In s časom se bo povrnilo upanje za nov začetek.

lp

Lejca, zal mi je. Kaj pa se je zgodilo?
Lej, tukaj je par punc, ki so zgubile otrocka v teh tednih. In mislim, da je to zelo tezka preizkusnja, ki pa jo zal razumejo predvsem tisti, ki so/smo jo dali skoz. Ko ne mores vec poslusat "saj bo", "sta se mlada" in podobih ponesrecenih izjav ljudi okoli, ki kar ne vedo, kaj reci. Pa ne mislijo nic grdega, ampak samo ne znajo reagirati.
Izguba otroka ... sledijo zalost, praznina, jok, jeza, bes, milion vprasanj in nobenega pametnega odgovora. Vse te faze moras dati skozi, da se lahko potem koncno poberes.
Ampa  za to potrebujes cas. Cas, da spustis ti dve dusici, da gresta svojo pot, da ju sprejmes kot svoja nova anglecka, in prdvsem cas, da se ti in tvoj partner spopadeta z vsemi obcutki, ki sledijo takemu tragicnemu dogodku.

Kaj narediti.. predvsem se pogovarjajta in se oddaljujta en od drugega, zavedajta se, da sta prizadeta oba. Pomirita se s situacijo, jo poskusajta sprejeti. Iscita ljudi, ki razumejo, ki imajo podobne izkusnje - tukaj, solzice,... Ker potem bosta videla tudi to, da se tudi tako grozna izkusnja prezivi in da gre zivljenje naprej in da bo slej ko prej spet nasmeh na vajinem obrazu. Ampak pocasi , vzemita si cas, jokajta, bodita sporno aktivna, da data ven negativne obcutke in spet pogovarjajta se.

Jaz sem cel prvi teden samo jokala... Bom pa hvalezna mami zmeraj, da me je potem pogeldala in rekla, pri sebi moras naredit crto in zacet znova, se odlocit, da bo sel naprej. Da se ne bos smilil sam sebi. Pa to ne pomeni, da nehas zalovati, da nehas jokati, da kao prebolis v momentu, ampak sama pri sebi sem se odlocila, da sprejmem dejstvo, ki ga nisem mogla spremeniti in nekako poskusam it naprej. Leto dni bo minilo od UPN, in zdaj zdaj bova dobila najino puncko v roke... Tko da moras verjet, da se bo vse uredilo.

Mami je zgubila dva otroka, moji sestri in tretjic reskirala izgubo - ampak sem prisla jaz, zdrava in sem tukaj in skupaj cakamo novega drobizka, tako kot bosta lahko vidva, ko bo prisel ponovno vajin cas.

Nikar se ne prenaglita s prehirto zanositvijo, vzamita si cas, ceprav morda zdaj drugace gledata na to. Se en nasvet, v porodnisnici imajo posbne psihologe, kamor gres lahko na pogovor z napotnico svojega ginekologa. Morda bi ti to pomagalo, ker oni pomagajo tudi v takih primerih.

Objamcek

Draga Lejca!

Zelo hudo mi je, ko berem tvoj post.  Popolnoma čutim s tabo, vem, kako ti je sedaj pri srcu. Tudi jaz sem izgubila mojo punčko v 22 tednu. Iz lastnih izkušenj ti povem, da jokaj, žaluj, predvsem pa se pogovarjaj. Meni je to pomaglao. Z možem sva se pogovarjala, se jokala ... skratka skupaj sva nekako vse prestala. Trenutki so zdaj res boleči in ko ti je že tinaaja napisala, išči stik z ljudmi, poišči pomoč tukaj pri nas, pa na internetni strani solzice ... Boš videla, da nas je ogromno, ki smo dale to skozi.

Vem, da si zelo želiš, da bi čimprej zanosila, da bi potešila to izgubo in spet normalno zaživela, a daj prej času čas, ne hitita. Najprej moraš čustveno in telesno priti k sebi, potem pa v nove boje. Saj ti bo uspelo. A trenutno sta zdaj na vrsti vidva z možem. najprej morata vse skupaj sploh dojeti. Tudi meni se je na začetku zdelo, da so vse skupaj le grozne sanje.

V mislih sem s teboj in če boš kdaj koli potrebovala kakno spodbudno besedo, se samo oglasi. Tukaj je vedno katera gor in tukaj res najdeš sorodne duše, ki vedo, kako čutiš. Drži se!

Jutro,

tinaaja, vidim da si še kar v enem kosu . Držim pesti, da bo porod hiter in neboleč in da bo vajina mala princeska zdrava.

Jaz se oglašam po dolgem času. V čet. sem prišla iz bolnice (spet!) po 14 dneh. Sprejeta sem bila zaradi bolečin v desni strani pod popkom, ampak so bile baje vezi. Po šestih dneh v bolnici pa sem ponoči malo zakrvavela. Takoj sem poklicala sestro, ta dežurnega ginekologa in če se krvavitev ne bi ustavila, bi bila transportirana v Ljubljano. Dali so mi tudi dve injekciji Dexametazona (za dozorevanje otrokovih plučk), ampak se je na srečo dobro končalo in sva zdaj s sončkom v domači oskrbi (beri tašča) . Večino dneva seveda preleživa, malo posediva za računalnikom, drugače pa kar pridno pazim na naš zaklad. Mora ostat še kar nekaj tednov v varnem zavetju. Ni debate . Sva se vse zmenila. V sredo imamo posvetovalnico in bom vprašala svojega ginekologa, če je potrebno res non-stop mirovat. Drugače pa je zadnji UZ pokazal, da se posteljica odmika od roba. Pred 14 dnevi je bila čez rob 2.5 cm, v četrtek pa 1.3 cm. Še imamo upanje, da se čisto odmakne in ne bo več nevarnosti za naju.

En lep pozdrav vsem (kljub dežju)

Jaz tudi žalujem,čeprav je bila pikica samo 4 tedne v meni mi je hudo.In prava kriza šele prihaja za mano.
Imamo že enega ,tako da mi je malo lažje,ampak vseeno ni lahko.
Najtežje je ko sem sama.Sem še na bolniški,mož dela, v vrtcu jaz pa razmišljam in razmišljam......in .
Kolko časa po spontanem splavu(Šlo je samo brez čiščenja)greste v novi krog?

lejca, pozdravljena. Zdaj ni besed, ki bi te potolažile. S časom pa bo tudi bolečina manjša.

anonimna, mislim, da je čisto vseeno, če je  trajala samo 4. tedne ali celo 40. V vsakem primeru gre za izgubo, ki je ni moč kar tako preboleti, saj izgubimo svojega .
LP

_____________________________

lana38

Jelca  žal mi je zate in za tvojega moža, saj vem kaj preživljata. Že punce so ti veliko nasvetov napisale... ampak sama vem, da vsi nasveti pridejo prav, ampak vidva sta pa le tista, ki bosta sama resnično nekaj naredila, se veliko, veliko in spet veliko pogovarjala, kot ti je Tinaaja napisala, ne se oddaljevati drug od drugega, je že res, da moški in ženske preživljamo izgudo na drugačen način, ampak vedi, da tudi tvojega moža boli , prav tako kot tebe izguba vajinih  . Držita se. Prišlo bo obdobje, ko boš dojela, kaj se ti je naredilo in se spraševala pa zakaj ravno nama... vem sama, ko sem dojela, da sem dvakrat izgudila  , sem bila popolnoma sesuta in sem se včasih tudi z mojim možem skregala in ga obsojala, češ, da ne ve, kako je to, če izgubiš del sebe  , ampak sem bila krivična do njega, mož je dobro vedel, da mi je hudo, ampak se ni jokal z menoj, saj vsak čuti bolečino na svoj način. Mogoče se je jokal, ko je bil sam s seboj. Ko sva imela takšno obdobje-kreganja, sem se odločila, da je on moja družina in moja velika ljubezen, zato sva sklenila in se od takrat o vsaki, pa čeprav je majhna bedarijica, pogovarjava, se skupaj veseliva in skupaj jokava. Stojita si ob strani in skupaj bosta premagalo žalost. Da bosta zaživela normalno naprej bo potreben čas, ampak skupaj vama bo uspelo. Dajta si čas, za žalovanje in jokanje. Dajta si čas in boš videla, kako hitro bo prišel čas, ko bo na vajinem obrazu zopet posijalo sonce in  nasmeh.

Aurora, ampak kuzika je pa corti, da kar dol pades  Nasa je bila prav boga zdaj dva dni, bruhala v soboto, zvecer je bila bolje, v nedeljo spet slabo, pol pa je od vceraj popoldne bolje in je danes ze rizka papala. Men se je pa srce trgalo .. kako je s tvojo M?

Liona,
ti le pridno pocivaj, saj ves, do 28 tedna je fino prit, do 32 se boljse, 37 je super do 40 odlicno, cez 40 pa mucno!!!!!!!! Drugace pa spremljam tvoje pripetljaje v P in drzim pesti, da se bo posteljica umaknila. Pa sem bila zelo ,da se Niii tako razpleta.. Vis, jaz sem se skoz bala, da bo prezgodaj, zdaj pa poglej Ampak pikici se zgleda dobro godi in to je vazno.

Anonimna, zal mi je, da si morala cez to. Ce ni bilo ciscenja, lahko naceloma startata takoj po prvi M. Ce bos mnenja, da si psihicno OK bi jaz dodala.

Liona, ti samo počivaj, da bo  pridno rastel v tebi čim dlje časa.

tinaaja, še 2 ali 3 dni imaš samo možnost, da dobiš , drugače bo pa res ovenček.

Pri nas pa tako močno sneži, da je že vse belo. Pa bo čez 2 dni pomlad.
LP

_____________________________

lana38

Tudi pri nas zelo sneži  , mi ni to nič všeč, pol pa je spet vse mokro...pa še mojo  je treba vsakič ko pridemo iz sprehoda temeljito umit, ker je cela usrana do glave  , saj je zelo živahna in skače kot nora. Pravi najstnik (beri pasja leta) 

Tinaaja z mojo M ni nič, očitno se je zamaknalo vse skupaj. Ko bo prišla m bomo po njej začela midva z mojim veselo .... sem si pa danes kupila centramed mami in jih začela jest, želim si da bom pri tretji nosečnosti že pripravljena z vitamini in minerali, saj sem pri obema prejšnjima nosečnostima začela jemati folno kislino šele takrat, ko se izvedela, da sem že 1 mesec noseča.

Pa sem si še malce uredila svoj profil 
Tinaaja kaj je pa bilo vaši psički, je kaj takšnega pojedla, da je bruhala .


< Sporočilo je popravil aurora28 -- 19.3.2007 16:19:38 >

_____________________________

30.4.2008 ob 15. uri se nama je rodil najin sonček Gal.


************************************************

lejca   hudo mi je zate in tvoja dva angelčka.Res žalostno.Kar težko najdem besede tolažbe in vem kaj prestajaš Resnično sočustvujem s tabo in ti želim vse dobro.
Meni so rekli,da lahko ponovno zanosim takoj po pvi  ,pa bo sedaj že de leti od takrat,pa mi še ni uspelo zanositi.

Izjoči svojo žalost,žaluj in vzemi si čas in ko boš sama začutila,da si ponovno pripravljena na  bo takrat gotovo najboljši čas.
 
anonmna   Tudi zate mi je zelo žal,saj vsaka izguba neizmerno boli zato sočustvujem z tabo.Bodi močna!
tudi ti izjokaj svojo žalost,v prihodnosti pa ti želim vse dobro.

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

lep pozdrav...

Vsem skupaj hvala za pozitivne misli,ki jih trenutno tako potrebujem...danes je  tocn en teden ,ko sem jih izgubila in ko sem bila v trgovini me je kr zvijal ko sem zagledala nosecnice...spominjam se kako sem ljubosumno pazila na busija ,da me ja ne bi kdo butnil in danes sem se prav tako prijemala za trebuh v strahu..ko sem se zavedala ,kaj delam sem skoraj planila v jok...
Hudo mi je...ne vem kaj naj naredim...vsako noc se z mozem pogovarjava in me poskusa tolaziti in vsaj malo spraviti v dobro voljo....se trudi...ne vem kaj bi brez njega....ve kako me potolaziti ....ze razmisljava o novem poskusu in se sprasujem kako dolgo moram pocakati preden zanosim...
Kdaj ste ve zacele....meni so rekli,da lahko poskusim takoj ko neha menstruacija ...in potem slisim,da sele po 6.mescih...v cetrtek grem na pregled k moji zdravnici,da izvem kako in kaj...tako si zelim otrocka ...moji dve puncki pa tako zelo pogresam...

lp lejca