Kodrana, hvala za vse te spodbudne besede. Upam, da bo šas res dober pokazatelj pri izgubi bolečin. Moram pa še resnično pohvaliti osebje postojnske porodnišnice, še posebej dr. Merlota ki mi naredil ambrazijo. Kapo dol za takega gin. Jaz sem na žalost v življenu zaradi bolezni izgubila zaupanje v naše zdravstvo , še posebej v določene gin, vendar moram rečt da mi ga je on povrnu. Bolj humanega in iskrenega a vseeno človeškega zdravnika še nisem videla. Vse skupaj po vseh pogovorih mi je blažil bolečine a vseeno dal upanje , da to ni konec sveta, da pa veliko žensk po ss rodi zdravega .

Upanje ostaja, bolečina pa bo s časoma splahnela. 

puhica13   Žal mi je za tvojo  in tako žal mi je vsakič,ko se nam na tej temi pridruži nava punca z bolečino v srcu in praznino v duši .Žal je tega vse preveč,a tako dobro je,da obstaja ta forum,kjer lahko svojo žalost delimo in kjer nas razumejo in ko začutimo,da le nismo tako sami.
Tudi meni gredo tiste neumne izjave blazno na živce in raje ne bi o tem govorila.
Sedaj izjoči žalost,daj času čas in ko bo prišel tisti pravi čas za ,boš itak začutila spet željo.
Želim ti veliko moči za naprej in drži se!

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Punce samo, da vam javim, sem s pregleda, pikica je ok, srček dela.
Tako sem vesela, da je mimo prvi pregled in da je vse ok. Sem si odahnila, čeprav ne dojemam še vse skupaj.

Puhica žal mi je za tvojo izgubo, vendar sem prepričana, da tudi zate posije sonček, tukaj je kar nekaj punc, ki so zanosile po ss. Letos je plodno leto. Boš videla, malo pauze pa naprej v boj.
Bodi pogumna.

špela100 ,bravo za ,sem tudi jaz vesela zate!

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Špela -  za srček in da je vse OK. Mene pa 1. pregled še čaka. Upam, da bo tako vse OK, ko tje pri tebi.

Puhlica - pozdravljena med nami. Žal mi je, da si tudi ti morala prestati takšno izgubo. Tukaj smo res vse takšne, ki smo dale to skozi in vemo, kako to boli in kako se trenutno počutiš. Tukaj se nekako med seboj bodrimo, vzpodbujamo ... in upamo na poti do željenaga cilja. Ti se samo izpovej in čimveč govori o svojih občutkih - z naimi, z možem, z dobro kolegico ... s komerkoli, samo da bo tebi lažje.

Lusa - držim pesti za AC.

Mene pa zamima, kako to, da se nobena ni odločila za biopsijo horiosnkih resic. Zakaj ste se vse odločile za AC?

Pa še nekaj. A ste slišale, da je neka mamica (23 let) pustila svojo majhno še ne 3 leta staro hčerkico SAMO doma?! Pa ne morem tega dojeti. Za takšno ravnanje ne more biti opravičila in mislim, da bi ji država morala takojh odvzeti otroka in ga dati v posvojitev, ne pa v rejo. KO sem to včeraj slišala, kar nisem mogla verjeti in še danes nekako ne gre to drobno dete iz moje glave. Kako je morala jokati, kako jo je bilo strah ponoči, kaj je sploh jedla ....? NImam besed. Uboga punčka.

Milamay jaz osebno sem se odločila za AC,ker sem ji bolj zaupala,saj je nekaj višji procent zanesljivosti,če prav je pa res slaba stran,da če je kaj narobe moraš dejansko rodit,saj je plodek že kar velik,no kljub tamu mi je bila ljubša AC,nekako ji bolj zaupam.

Za tisto malo punčko sem pa tudi jaz slišala ,žalostno,tudi jaz ne vem,kako lahko  to ena mamica sploh naredi.Ubogo malo dekletce!

želim ti lepo in zdravo

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Špela100 čestitke .

Milamay zate tudi držimo pesti.

kakorkoli vsem želim zdrave .

mi2 stopiva tudi v akcijo  in bomo vidli, če bodo kmalu rezultati.

zdaj pa moram počasi se odklopit, ker je moj  prišel iz službe, in saj veste, moški nas rabijo.. ga moram skos crkljat, pa božat.. je kar mal užaljen, če sem tu gor, ko je on doma, se počut zapostavljenega. kaj čmo.

pa,pa

_____________________________

sanje so se uresničile..
13. 5. 2008 sva dobila najlepše darilo.. Taro
26.10. 1010 pričakujemo še en zakladek.

Ojla so-trpinke...

naj najprej namenim nekaj besed zalostni Puhici13..  žal mi je da se ti je to zgodilo...vendar se mi zdi da pride čas ko dojameš, da je to že moralo biti  za nekaj dobro...vem da so to prazne besede sedaj in ti nič ne pomenijo...ampak jaz sem več kot po enem letu dojela to...sicer ne vem za kaj bi bilo...ampak za nekaj je že moralo biti...
Hudo mi je ker vem da hudičevo trpiš in vem da ni solza ki bi izprale to bolečino, ampak verjemi s časom bo boljše...čas bo zacelil rane...brazgotina bo ostala...
lahko ti rečem le to...NE DAJ SE...jokaj če se ti joka, kriči se ti tuli...bodi to kar si in najdi tolažbo v svojem dragem in v svojem neprecenjivem življenju...vem da je hudo, ampak probaj poiskati tisto pikico sreče ki ti osrečuje...
Drži se..in če boš hotla ti bomo tukaj pomagale...sicer samo s besedami in virtualnimi objemi..ampak POMAGA...

Špela100...superca...tako se vesela zate...kot sem bila zase...bravo

Milamay..držim pesti in ti pošiljam eno  za srečo....

Kodrana...želim ti da bi bilo praznovanje dvojno!!!!!!!!!!!!!!!!

no, punce lep dan..in pridne bodite...objamite svoje drage in jih ljubite...


_____________________________

Kaj ti pove moj topli objem,
ko k sebi te privijem:
ljubo moje detece,
zate le živim in bijem...(26.11.2007 in 27.09.2009)
--------------------------------
str. U-84

Milamay držim pesti za tvoj prvi pregled. Vse bo ok.

Lusa tebi pa tudi držim pesti in mislim nate.

Srčno upam, da bo na prvem pregledu vse OK. Jutri moram še enkrat poklicati G, ker bi radi šli naslednji teden še na morje, pa me je malo strah, da bom imela ravno naslednji teden pregled. No, ja, če naš mali ne bi zboelel, bi se že ta teden namakali v morju. Ampak proti bolezni se ne da. Samo da bo kmalu OK. Sicer je že pravi korenjak, otrokom pa res antibiotiki zelo hitro pomagajo.

Sonchek - ti si že 24 tednov noseča! Kako čas beži. Pobožaj bušija.

Tako. Zdaj pa grem počasi na kavč. Sicer slabosti še ni, sem pa ves čas lačna in GROZNO utrujena. Jaz se bom ža v 1. mesecu preveč zredila.

Uživajte ob svojih dragih.

puhica - tudi meni je žal, da si se nam pridružila in kot so druge napisale res pomaga pogovor in objemi, pa da veš, da nisi sam/edini primeri (čeprav to ni ravno tolažba), pa čeprav samo virtualno; in da tudi po vsem tem zasije sonce in da bolečina postane manjša

Ampak v vsem tem letu, ki je za menoj še vedno razmišljam, zakaj je bilo dobro, da se je zgodilo kar se je? Pravijo, da mati narava sama poskrbi za stvari, da če kaj ni ok, že prej prepreči ali sponatno prekini? Zakaj potem ne poskrbi, da bi bilo vedno vse ok? Zakaj sem morala imeti dvakrat umetno prekinitev in ni ni narava poskrbela, da bi se prej spontano končala?

Nič, vidim, da danes ni moj dan - težak dan na vseh področjih; služba, obim mail, da je kolegico, ki se ji je isto zgodilo kot nam in jo je sedaj na začetku nosečnosti zapustill partner,....! Se opravičujem, ker smetim, ampak vsak pravi, da je vsaka stvar za nekaj dobra - zakaj jaz odgovora še nisem našla? Ali ste ga ve?

puhica13  dobrodošla....čeprav vem, da ni lahko začet pisat na to temo.  Maja sem bila na istem kot ti...abrazija v 11. tednu. Vse tule smo dale to skoz in vemo, kako ti je sedaj. Res je, da moraš to žalost sama dat skoz, me pa ti bomo stale ob strani. Verjemi, da ti bo enkrat lažje in boš tudi ti, tako kot me komaj čakala, da spet začneš delati na  , čeprav si zdajle še ne predstavljaš.

Ne prehitevaj in prebolevaj na svoj način... čas zaceli rane, čeprav pozabiš ne nikoli.

Se pa strinjam s tabo glede dr. Merlota. Men je blo 90% lažje tisto, kar sem prestajala, ravno zaradi njega. Tako toplega in čustvenega zdravnika v svojem življenju še nisem srečala in je od takrat moj izbrani G.


_____________________________

Točno na rok, 11. 5. 2008, smo postali družinica. Rodil se je sonček z imenom Žan.

Špela100 super da je vse ok. Sej sem vedla da BO!!! Tud za vse ostale ki čakate na prvi pregled močno stiskam pesti,čeprav VEM da bo vse ok.