krtexx - dolgo te ni bilo slišati, lepo, da si se oglasila. Šla boš na PGD - koliko časa boš pa morala čakati?

medika 13 - žal pozdravljena med nami ; sama sem imela tudi prekinitev v 21 tednu in isto zaradi trisomije 13; ni besede, ki bi ti olajšala bolečino, je pa sčasoma lažje (sama sem dvakrat šla čez isto, tako, da te popolnoma razumem); pusti času čas, če rabiš oporo ljudi, ki te razumejo in vedo kaj čutijo smo tu (lahko tudi na zs).

Sama čakam 14.08., da vidim kakšna bo naša usoda v prihodnosti - pgd, ponovno tvegat, posojitev,.... Mal pozabiš kaj se ti je zgodilo, ne razmišljaš veliko o otročku, pa pride pošta z izvidi, mnenja ter nasveti za prihodnost,....

Lana38, mislim nate in držim pest, da ti gre čimmanj živčkov ob čakanju na izvid. Meni so šli na genetiki izjemno na živce s temi svojimi enoumno-dvoumnimi odgovori...tega pa ne moremo povedati, je v delu, ne dajemo izjav po telefonu, dobite po pošti....bi ti poleg napotnice za genetiko morali dati še eno za psihologa.
Natasarobi...meni je Požlepova rekla, da se pri PGD ne čaka vrste kot pri IVF. Gerškaova mi je pa rekla da je čakalna doba (vsedi se dol) 2 leti. Ti povem enkrat jeseni ko se začne, kaj bo v resnici. Če razmišljata o posvojitvi...potem kar kontaktirajta najbližji CSD in začnita s postopkom...ker sam postopek traja do odobritve 1 leto, čakanje na otroka pa nekaj let. V končni fazi pa lahko, ko pride enkrat do tega, da lahko dobiš otroka, tega (v veselje drugih parov) tudi odkloniš. Sam postopek stane nekaj evrov za pridobitev raznih dokazil (nekaznovanje...), midva sva šla 4x na CSD, oni so bili enkrat pri nama, napisala sva življenjepis. To je pa vse.
LP

krtekxx, zdaj že mislim, da je vse OK. Čez 2 dni bo že 4 tedne od AC. Izvida še danes ni bilo v pošti. No, saj je rekla, da bo konec tedna. Lahko pa ga bodo komaj konec tedna dali na pošto, potem pa tako pride šele drug teden. Bom že počakala, samo da bo v redu.
LP

_____________________________

lana38

Medika-še tukaj zelo mi je žal ,da si tudi ti šla skozi to.

Od moje AC pa je še komaj dva dni ,tako ,da še malo pa bodo živčki v polnem teku.

Punce vsem hvala za vspodbudne besede. Sem ponosna na vsako od vas, ki je kljub neprijetni izkušnji uspela ostati pozitivna. Jaz sem vedno bila pozitivka, ampak si je trenutno moj pozitivizem vzel dopust  upam, da kmalu pride nazaj. Trenutno imam dneve, ko mi gre čisto ok, potem pa pride kakšen dan, ko sem čisto na tleh in nevem več kako naprej. Ve pa mi ponovno date novega zagona......super ste, hvala 

_____________________________

12.12.2008

Pravijo, da nam življenje naloži toliko kolikor zmoremo. Očitno zmorem več kot si mislim.

Lana38 si že dobila rezultate??? Sporoči saj veš, da smo radovedne...

Lusa ti pa ostani pozitivna, držim pesti, da bo vse dobro in naj ti hitro minejo ti tedni čakanja


_____________________________

12.12.2008

Pravijo, da nam življenje naloži toliko kolikor zmoremo. Očitno zmorem več kot si mislim.

Medika-to nihanje ,ko si 1x na tleh ,drugič spet ok ,to je čist normalno.Me vse ,ki smo kaj takšnega doživela ,se velikokrat počutimo tako kot ti ,čeprav se je nam to pripetilo že kar nekaj časa nazaj.Polno moči in poguma ti želim ,da čimprej postaneš naprej takšna optimistka ,kot si bila.Tudi jaz si vsak dan rečem ,ma ti izvidi bodo ziher ok.To me drži sedaj po koncu.Lahko smo pa res veseli ,da je tehnika tako napredna in se lahko že na polovici nosečnosti odločimo za prekinitev.Vem ,je hudo ,ampak bolje ,kot kasneje ,ko rodiš ,pa si misliš ,da je otrok vredu ,nato pa izveš to kruto resnico.

Sem še pozabila napisat ,da sem se naročila še za uz srčka na pediatriji v Lj ,ki bo 4.9 ,nekje ,ko že moram dobit dobre rezultate ,klica ne sme bit!!!

medika13  s časom se bo tvoj optimizem vrnil z dopusta,boš videla,vse pač nekako rabi svoj čas.Res te poznam kot zelo pozitivno osebo in vrjamem,da boš v bodoče kmalu spet takšna.
Kar se pa tiče slabih in boljših dnevov,je pa to ena taka normalna faza,ki zna kar neki časa trajat.V bistvu meni še sedaj,ko je že več kot 2 leti od  izgube naše punčke,pride kakšen dan,ko sem .To je nekako vrjetno sedaj del našega življenja.Ker še vedno ljubimo svoje ,če prav jih ni med nami,so pa v naših srcih in ta ljubezen je nekaj posebnega,nekaj večnega....
Drži se!

Lana38  je prišla pošta?
Lusa
 
Jaz pa imam v torek morfologijo na Ptuju,pa vam povem,da me pa malo spet skrbi-oh,te skrbi,nikoi jim ni konca,pa vendar moram upat,da je z našo pučko vse vredu.

Vsem prijeten dan in čim več pozitivnih misli!

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Še vedno nimam izvida. Ne vem, kaj delajo. Sicer pa sem zdaj vedno bolj prepričana, da je res vse OK. Jutri bo že 4 tedne od AC.
LP

_____________________________

lana38

andreja-v torek ti pa držim pestke ,da bo vse ok.Vem kako je ,tudi mene bo strah ,ko bo tako daleč.

Lana-ni več daleč ,ko boš dobila pošto in se veselila punčke/Fantka.Pa da nam potem hitro napišeš!Tudi zate

Tako se govori,ja!

Lusa hvala za pestke!

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Lusa se čisto strinjam s tabo. Sodobna medicina je res zelo napredovala in to, da že v nosečnosti zveš, da je z nekaj narobe je zelo dobro. Tako se starši sami odločijo kako naprej. Midva z mojim sva se po vsakem pregledu veliko pogovarjala, iskala informacije, mnenja... in tako se tudi lažje soočiš s težavami. Veš kaj ima tvoj in se tako odločiš kaj se ti zdi, da je najbolj prav. Jaz vem, da sva se midva odločila prav, v to odločitev sploh ne dvomim...ko pa sva jo še videla in je imela napake, ki so tako značilne za kar je imela, sva bila oba nekako pomirjena in sva vedela, da je bila odločitev prava. Vem, da bi bilo veliko huje, če bi mi govorili, da je vse ok, potem pa bi se rodila punčka, ki nebi živela več kot 1 mesec...

Lusa kako to, da greš še na pregled srčka? Držim pestke, da bo vse ok.

Andreja tudi tebi pestke za morfologijo, ne delaj si prevelikih skrbi, saj je vse vredu

Lana upam, da bo jutri prišla pošta

Pozdravček tudi vsem ostalim


_____________________________

12.12.2008

Pravijo, da nam življenje naloži toliko kolikor zmoremo. Očitno zmorem več kot si mislim.

Medika 13, moje sožalje. Vsaka, ki napiše, da se ji je to zgodilo, me znova spomni na mojo tragedijo izpred skoraj dveh let, ko na UZ-ju ni bilo več srčka v ravno enem takem tednu. Rada bi ti le napisala, da na začetku živiš kot v zelo grdih sanjaš in čakaš, kdaj se prebudiš iz njih in zopet začutiš brcike. Čez nekaj časa ugotoviš, da tako pač je in ti tvojega otročka nič ne more vrniti nazaj. Potem premlevaš skrita v kakem kotu zakaj se to dogaja ravno tebi, objokuješ to stanje, se smiliš sama sebi. Pride čas, ko si jezna na vsako nosečnico, ko ti gredo otroci na živce...in potem se prične izboljševati. Začneš spet občudovati naravo, kdaj pa kdaj se celo nasmehneš ob kaki šali, rečeš komu prijazno besedo in se počasi pobiraš in ugotoviš, da imaš dovolj energije za nov poskus.
Meni je bilo prvih 6 tednov obupno. Za umret. Zelo kmalu sem šla v službo (po 2 tednih), ker sem imela občutek, da bom doma znorela v vsej samoti. V službi sem morala vsaj malo misiti tudi na druge stvari in tako za kak trenutek že pozabiti na tragedijo... Po 6 tednih sem zopet lahko tekala, se mučila v kak klanec in na ta način sprostila vso jezo in tegobo...zato je bilo lažje. Še kaka 2 meseca sem se jokala za čisto vsako brezvezno stvar pa še kdaj vmes. Potem je šlo hitro na bolje. Seveda pride datum PDP, ki te podre, pa 1.obletnica, ki te ravno tako zopet zabije skoraj na dno... Nikoli ne boš pozabila na detece, ki mu ni bilo usojeno živeti. Njegova mamica si, zapomni si to.

Medika-na uz srčka pa grem zato ,ker je Ajša imela srčno napako in mi pol pripada ta pregled.Sem klicala v lj ,me je takoj vprašala zakaj me pošiljajo in sem samo rekla ,da je Ajša imela DS in srčno napako ,ki je zaradi nje umrla.Je rekla ,se pa spomnim Ajše;kako pa ne ,ko pa je bila takrat največja borka na pediatriji.In mi je dala datum in potrebujem samo napotnico od svojega g.

krtex-lepo si napisala mediki.

Pozdravljene 
Ko sem pred 4 dnevi na testu videla sem upala, da ne bom prišla na to temo. Vendar se je včeri vse skupaj končalo. Zjutraj sem dobila rahel rjav izcedek, kateri se je samo jačal in jačal, bolečine pa tudi. Takoj sem poklicala G., prišla na pregled, na UZ ni blo videt nič, čeprav naj bi bla nosečnost v 5-6 tednu. Zato me je napotil v laboratorij, da preveri preko krvi, da se ni slučajno mala pikica kam skrila, da pa ne vidi. Pa je test potrdil, da pikice ni več. No za tem me je poslal domov in rekel, da naj kar počivam, ker itak se bom sama sšistla in ne rabim na oddelek. Celo popoldne in skoraj celo noč sem trpela hude bolečine, kot da me kdo brca v trebuh M. je bla močna in v kosih. Proti jutru so bolečine ponehale, M. pa še vedno ista. S to razliko, da je iz mene šel čist drugačen kos kot pa so bili ostali. Bil je kot kak olupek...kožica...sej ne vem kak bi tisto opisala. Vendar ni bil del M. Po tem pa se mi je tudi M. malo umirila, tako da mislim, da sem se počistla
G. pa je rekel, naj kar nadaljujem z zdravljenjem, ki sem ga imela (klomifen in agrulab) pa da bi v tem ciklusu ponovili IUI.
Včeri sem bla tak na tleh, da nisem vedla več kam se dat. Sam solze so lile, pa čeprav je bla pikica čist mičkena in je nisem nikoli vidla, sem jo čez dan močno pogrešala Danes pa upam čimmanj mislit na to... no če mi bo ratalo

Pozdravljena marjana.r!
Žal mi je zate in za tvojega , da si se nam morala pridružiti na tej temi, ampak tudi tebi bo posijal sonček. nekega dne bo prišel tudi tvoj čas, ko boš srečka  in potem mamica svojemu . nekatere pač nimamo takšne sreče, da bi nam šlo vse gladko. Moramo se boriti in prehoditi bolj trnovo pot do svoje sreče. Čeprav je tažko, pa potem spoznamo, da je bilo vredno.
Mojega izvida AC še vedno ni.
LP

_____________________________

lana38

marjana.r  žal mi je.Tudi če je bila pikica še čisto majhna ,je že osvojila tvoje srce. Takoj se je spletla posebna ljubezen in če prav je trajala sreča kratko,je tvoje srce ravno tako strto,žalostno in prazno ravno zaradi takojšnje velike ljubezni do tvoje pikice.
Sedaj si mamica malemu angelču,ki se je pridružil drugim angelčkom.
A prišel bo dan,ko bo tudi zate sonce posijalo......verjemi!
Bodi močna!

Lana38  groza z tem pismom


_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Krtekxx hvala, tako lepo si napisala, sem se kar našla v tvoji zgodbi. Tudi meni je najhuje, ko sem sama doma...takrat imam veliko časa, premišljujem o vsem mogočem......na koncu pa se smilim sama sebi in sem brez volje do življenja. Ker sem še vedno v bolniški se poskušam zamotit z različnimi stvarmi....včesih mi uspe, včasih pa tudi ne.... Sedaj komaj čakam, da mine teh 6 tednov, da bom tudi jaz lahko začela tečt. Tek me sprošča in takrat pozabim na vse. Pa komaj čakam september, da bova končno šla na  . Upam, da bodo počitnice tisto kar potrebujem, da si malo povrnem voljo do življenja.

marjana.r žal mi je, da si se nam pridružila. Izguba je nekaj najhujšega kar se lahko zgodi ženski oz. paru, ki želi svoje življenje deliti z novim bitjem. Verjami, da poznam tvojo bolečino, saj bo jutri točni 3 tedne od kar sem izgubila punčko. Mi smo posebne mamice, saj smo mamice malih . Drži se in bodi močna, kljub temu da je hudo.

Lana ne morem verjet. Naj ti že prinesejo to pismo, da se boš končno pomirila in začela uživat v .

_____________________________

12.12.2008

Pravijo, da nam življenje naloži toliko kolikor zmoremo. Očitno zmorem več kot si mislim.

hvala vam, brez vas ne bi mogla, ker mi je res ful hudo. sej sem močna in grem naprej, sam se tudi vsako tolko zlomim. celo jutro sem že sama doma, možu nočem težit po telefonu, ker če ne bi takoj priteku domov in seveda sama z mojimi mislimi. vsako tolko se mi kr ulijejo solze in mislim na mojo pikico 

medika 13!
Tudi meni je bilo najtežje, ko sem bila sama doma, ravno zato sem bila veliko na RR in res so mi punce z RR zelo pomagale. Povedala sem jim lahko vse, kar sem tisti trenutek imela v mislih. Vedno so našle prave besede in me tolažile. Brez njih bi se veliko dlje časa pobirala iz teme, ki me je zajela z izgubo . Pa čeprav sem se samo odločila, da  ne obdržim, je bilo enako hudo, kot če ne bi imela izbire. Me smo tukaj, da te potolažimo, ti se kar izpovej. Jaz zelo veliko mislim nate in na tvojega .
LP

_____________________________

lana38

Lana38 tudi jaz veliko mislim nate  s tabo čakam na ta izvid, kot bi čakala na svojega.

Ne glede na to ali pride do ss, ali se same odločimo, da ne obdržimo je izguba enaka. In vsaka izguba boli. Je pa res, da je veliko lažje, ko lahko svoje občutke deliš z nekom, ki je preživel isto kot preživljaš ti.  Vaše besede so mi v tolažbo in oporo. Z vami mi je lažje in mi je žal, da se vam nisem pridružila kar takoj, da sem dva tedna živela sam s svojo bolečino. Vem, da bo ta bolečina enkrat izginila, vendar sem vesela, da jo do takrat  lahko delim z vami.

Pozdravček vsem


_____________________________

12.12.2008

Pravijo, da nam življenje naloži toliko kolikor zmoremo. Očitno zmorem več kot si mislim.

medika13 tudi meni so po izgubi naše punčke bile besede punc tukaj gori kot pravi balzam za dušo.Včasih pridejo dnevi,ko še posebno boli in takrat vedno najdem tukaj tolažbo.
Jaz sem ta forum odkrila šele leto dni po izgubi in do takrat sem se kopala sama v svoji žalosti,nikomur nisem mogla povedat kako zelo pogrešam Tino,kako mi je hudo in kako me boli,zato je tudi zame ta forum res super.

Želim ti vse lepo in veliko mislim nate,drži se!

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

marjana.r še pred dnevi sem te brala med m ne pričakujemo avgusta. kjer sem vstrajno navijala zate. sedaj pa si tu. žal mi je..
pa vseeno, glavo pokonci in počasi v nove boje. tudi tebe čaka , ki te bo osrečeval.


_____________________________

sanje so se uresničile..
13. 5. 2008 sva dobila najlepše darilo.. Taro
26.10. 1010 pričakujemo še en zakladek.