Res več ne vem, kaj naj. Včeraj in danes, po enotedenskih počitnicah, katastrofa.
Tibor se isto sekundo, ko ga prebudim, začne histerčično dreti, da ne gre v vrtec, da gre k mami in dediju, da ga boli uček, da ga boli trebušček ...
Približno tako, samo v milejši obliki (večinoma samo v vrtcu) se dogaja že celo letošnje leto. Lansko leto je bilo več ali manj v redu.
Res več ne vem, kaj naj. Danes sem bila že huda, ker nobeno crkljanje, dopovedovanje, prigovarjanje ... čisto nič ne pomaga, le še huje je. Čisto je že histeričen. Kos sva z avtom zavila proti vrtcu, je že čisto ponorel zadaj v sedežu. Sem se zadrla, da so mi skoraj glasilke odpovedale (da se me je sploh kaj slišalo), da ga bom nažgala po riti, če ne bo tiho. Potem je malo utišal, ampak hlipal je do potem od avta do vrtca, potem pa spet histerija.
Včeraj sem ga še nekaj prepričevala v vrtcu, danes pa sploh več ne. Sem samo varuhinji rekla, naj ga prime, ker nima vse skupaj nobenega smisla. In sem šla, Po moje so morali zapreti vrata, ker bi jim sicer ušel in ga vleči stran od vrat. Hudo. In to skoraj po dveh letih vrtca.
A je še kje tako? Po moje, da ne. Ker seveda noben otrok v vrtcu, vsaj pri nas, ne joka. Čisto nobeden, razen Tiborja. Zdaj pa res več ne vem, a jaz delam kaj narobe, a v vrtcu kaj ali kje je keč.
Saj sem že premišljevala, da bi ga preprisala v drug vrtec, sem šla že spraševati, Ampak ne vem, če ne bo tam isto ali še hujše, ker bo hotel nazaj v stari vrtec, pa bom potem poleg vsega ostalega imela še slabo vest, kaj sem ga šla prepisovat. Je pa tu, v tem vrtcu, res nekaj dejavnikov, ki Tiborju po moje ne ustrezao najbolj. Od hladne vzgojiteljice do tega, da v bistvu sploh nimajo igrišča. Imajo eno malo "kletko", pa so tam po moje enkrat na teden. Ostalo grejo na sprehode, ki pa seveda Tiborju niso zanimivi, posebej zato, ker jim vzgojiteljica pravi, da če ne bodo pridni, bodo šli na sprehod. Pa take fore, jih je kar nekaj.
Ne vem, meni nič več ni jasno.
Dajte mi malo povedati, kako je pri vas? A je samo moj otrok tako občutljiv?

Splišni, če je res taka vzgojiteljica kot  si napisala, potem še jaz ne bi hotela v vrtec. Vprašaj ga, če bi rad šel v drug vrtec. Po moje je boljše, da ga izpišeš, če je tako nesrečen.  Kaj druga ti pa žal ne morem svetovat, ker še tamale nimam v vrtcu. Saj bo

Pa ti pove, zakaj on ne bi šel v vrtec?
Tudi naš ima finte - še posebej po kakšni bolezni traja nekaj dni,da se zopet privadi. Pri nas pali, da ga takrat vodi mož. Če ga peljem jaz, joka, pa sitnari, če pa mož pa ni nobenih problemov.
Kaj pa kakšna podkupnina (saj vem, da ni vzgojno, ampak včasih deluje), v stilu. če se tri dne zjutraj ne boš jokal, bomo šli naprimer v živalski vrt.


_____________________________

lp

Vse smo že poskusili: od tega, da naj pove, kaj ga muči (nič - brez veze, da ga vzgojiteljici motita, ko spi , da ga je nekdo udaril ... brez veze, nič ne izvem, ne zna povedat), do tega, da ga je vozil očka (nič bolje), do podkupovanja (ne deluje). Pojma nimam več.

Zgleda da mu res ne ustreza okolje. Sploh ne vem kaj naj ti rečem.

Pri nas je občasno tu tako. Naš Luka se je zadnjič prijel z rokami in upru z nogami za štoke vrat in kričal ko nor. V avtu mamo od doma do vrtca zakljenjena vrata ker bi drugače kar med vožnjo ušel ven. Jaz sem začela težavo reševat tako da sem prvo sla na sestanek z vzgojiteljico(sam če je taka res ni prijetno), pol smo pa naprej reševal. Prišli smo do zakjučka da en fantek vse v skupini komandira in da so se otroci začel upirat in hodit v vrtec. Hvala bogu gre jeseni v šolo ta fant.

Aja kaj pa eč bi probala s drugo skupino v vrtcu. Mogoče ma v kakšni drugi skupini prijatelja k mu je pri srcu pa mu bo malo laže. Drugače pa e vam jaz sploh ne bi premišljevala če ne bi imeli igišča bi ga dala v tak vrtec kjer imajo igriššče. Saj so prilagodljivi ortroci. pa se prej vse zmeni pol ga pa samo občasno pripelji pogledat v drugi vrtec predno ga prepišeš. sej se da vse zment.

Pa želim vam čimanj stresnih dni v vrtcu.

Tole pa je grozno, ja. Verjetno bi pa res druga vzogjiteljica bolje znala z njim.
Kaj pa, če bi ga poskusila dati v drugo skupino? Če je možno. Ali pa, da res premisliš o prepisu in ga mogoče tudi pelješ pogledat novi vrtec. Da bi sam videl kako je tam, mogoče bi mu bilo vzdušje bolj všeč. Pa čeprav se mi zdi kar nevarno mu ponujati to možnost. Lahko reče JA.
Kaj pa če bi imel s seboj lahko kakšno stvar, ki bi ga spomnila nate oz. nekaj kar bi ga pomirjalo?

Saj ne vem, le razmišljam, kako bi poskusila. Gotovo ni fajn gledati svojega otroka, ki ni zadovoljen. Še posebej v vrtcu, saj tam preživi toliko ur. Kaj pa, če ima s kakšnim prijateljem težave?
Soseda je svojega 5 letnika prepisala v drug vrtec. Se je pravilno odločila.

Pri nas je bila enkrat vmes taka faza 14 dni, pa je potem sama od sebe minila. Ampak res je trajalo 14 dni.

Vprašaj ga, če bi šel v drug vrtec... Nimam pojma sicer kaj in kako.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

V drug vrtec itak da noče, ker jih strašijo, da če ne bodo pridni, bodo morali v drug vrtec.
Zdaj je prinesel domov (pa ne samo on, tudi en fantek, čigar mamica je učiteljica in je šole multi navajen), da ne bo šel v šolo, ker nič ne zna.
Poden je tole, v službi skozi mislim na to.

Ne, Radha, za kazen GREDO na sprehod, ne smejo biti na igrišču.

Drugače pa, če bi bil v Janini prostor, bi ga verjetno res prepisala. Tako pa je prostor v Kekcu, tam pa sicer igrišče je, ampak so prostori pa čisto majčkeni, stavba je stara in nič ni bilo nikoli obnovljenega. Menda je žalostno notri, ne vem, nisem šla še pogledat. Pa bom šla. Ampak ravno s Kekcem jih najbolj strašijo ... po moje bi ga kap zadla, če bi mogel revež tja.
Najbolje bi za začetek po moje res bilo, če bi lahko dali v drugo skupino. Ampak to najbrž ne bo šlo, ker jih pač ločijo točno po datumu rojstva in če je skupina polna, je polna.

To je pa res zoprna situacija! Kaj pa pravi vzgojiteljica? Joče samo ko ti greš ali pa joče ves dan?
Jaz bi v tvojem primeru resno razmišljala o prepisu. Ne na vrat na nos ampak mogoče v jeseni. Ker kot kaže, ti z vrtcem nisi zadovoljna, otrok to verjetno čuti.


_____________________________

lp

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

kaj pa privat varstvo-ali privat manjši vrtec.

Pri nas se gibljejo cene nekje od 35 tisoč pa ke do 50 tisoč.ne vem kako bi vama finančno znesl sam če ni krize sploh ne premišljuj.

Ampak ne štekam tega, da otrokom grozijo in jim očitno pravijo da nič ne znajo ?!

Spliš, dej mal probi povprašat ostale starše kako in kaj, pa pejte do ravnatlce... Sej bojo čist uničl otroke s takim strašenjem.

Ej, tole kar si napisala je pa žalostno, veš. Ker gre dejansko za en večji problem, ki ga boste morali z veliko potrpežljivosti rešiti.

V bistvu si že sama napisala nekaj vzrokov Tiborjevega odpora do vrtca. Jaz bi se tudi na njegovem mestu bedno počutila, hoditi vsak dan v takšno kletko. Pa kot mama si tudi ne predstavljam dati svojega otroka v vrtec, v katerem me en kup stvari moti.

Si rekla, da ste poskusili že vse mogoče. Štiri leta je star, ne? Torej se da z njim že pogovoriti. Se mi zdi, da si on ful želi od tebe in očeta, da ga razumeta in mu pomagata. Kaj pa če bi res poskusili zamanjati vrtec? Pa da on sodeluje pri tej zadevi, da greste skupaj pogledati tisti vrtec, igirišče, novo vzgojiteljico?

Ker če boste vztrajali v teh razmerah, boste kot družina preživljali travme do šole. A je vredno?

Kako je pri nas? Odločila sem se za vrtec,  s katerim sem zelo zadovoljna. Malo je bilo tudi sreče, pa fajn vzgojiteljice. Ampak, če ne bi bilo tako, bi iskala drugje. Defenitivno. Moja Zarja se tam dobro počuti, so pa tudi dnevi, ko se zjutraj težko poslovi od naju.  Ampak nekaj delam že od vsega začetka. Med potjo do vrtca ji povem, kaj vse lepega in zanimivega bodo danes spet delali, pa dobro jedli, peli in se igrali... ko bo pa mami prišla iz službe, bomo pa šli sem, pa tja, pa sploh je vedno in povsod luštno.

Kot družina se veliko pogovarjamo o vrtcu, kaj tam dela, o njenih prijateljih in vzgojiteljicah. Sem pa določene moteče stvari že reševala z vzgojiteljicami. Na srečo imajo te posluh za naše malčke.

Želim ti, da rešite njegovo tesnobo.

_____________________________

Naj bo lep ta dan, bodi nasmejan:)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Bolj kot berem bolj me je strah ...
Midva z možem voziva deklici v vrtec, ki nam ni ravno blizu, ampak da bi otroke strašili, da ne bi imeli dovolj prostora za igrat, hladna vzg. (H komu se pa hodijo otroci crkljat?) ... to pa presega moje predstave o vrtcu.


Drugače mi histerijo zdravimo -  z eno po rit. Redno. Marija ima še plenico, tako da je to zanjo bolj psihična bolečina. Dere se pa res brez veze. Sicer ji dostikrat samo postavimo možnost: al boš tiho -al pa boš dobila. In razume. Takoj neha. Je pa res, da ji zahtevo parkrat ponovimo, ji povemo, da jo imamo radi, da bo čaj takoj, da se more le skuhat ...ipd. Se pa oba z možem tega drživa.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Radha, to, kar si me citirala, je bil samo moj odgovor na zadnje vprašanje od Splišni. Ja, logično, da ne mora ona Tiborju "saditi takih rožic". Glede na razmere v njihovem vrtcu, bi se jaz tudi povezala z drugimi starši in reševala zadevo z ravnateljico. Zastrašavanje in kaznovanje na način, ki ga tam prakticirajo je pa

_____________________________

Naj bo lep ta dan, bodi nasmejan:)

Ja pa saj drugi otroci se nič ne pritožujejo! Saj ravno v tem je problem! Oziroma v tem so moji pomisleki, če morda jaz ne delam kaj narobe!
Drugače pa mislim, da je to tako, da Tibor pač rabi nek občutek varnosti, mogoče bolj kot drugi otroci. Je pač tak, že rojen je bil "drugačen", v porodnčnici se je skozi drl, da so me spraševale, če kadim, da je otrok tak, kot bi bil od nečesa odvisen. Torej je že v osnovi res bolj občutljiv. In ker mu vzgojiteljica občutka varnosti ne da, potem hoče vedno to in več in še več. Skratka, hoče jo imeti zase, po moje, ona pa tega noče. Če bi mu dala tisto, kar rabi, bi se odlepil, tako pa se ne. Če bi vedel, da ga bo vedno pocrkljala in potolažila, ko bo to potreboval, potem tega sploh ne bi potreboval. Dokler pa tega ne dobi, pa KRIČI po pozornosti. Navznoter in navzven kriči. Po moje je to.
Zdaj sem bila ogledih v vrtcu Kekcu. Govorila sem z vzgojiteljico, ki bi Tiborja imela, in je mislim da kar razumela vso stvar in se mi zdi v redu gospa. Čeprav v dveh minutah med vrvežem otrok se zmenit za mogoče odločilno potezo v otroštvu (ali vsaj parih let) dela otroštav otroka ... no ja.
Prostori v tem vrtcu so res majhni in nabiti  z otroci, ampak če je vzgojiteljica v redu, vse to seveda več kot odtehta.
Edino ne vem, kako bi Tiborja prepričaala. Ker on je tak človeček, da je itak že apriori proti vsemu, še vedno. Tako da vem, da ne bo hotel iti niti gledat in če bo že šel, bo tam vse ne in nočem in ne bom in podobno.
Uf, težka bo še.

Verjamem, da bo tole zelo težko.
Probaj uporabiti veščino prepričevanja sogovornika, ko ga po ovinkih pripraviš do tega, da misli, da so tvoje ideje zrasle na njegovem zeljniku.
Na kak način  Vidva z možem najbolj vesta, kako najlažje dosežeta svoje.

_____________________________

Naj bo lep ta dan, bodi nasmejan:)

Zdaj je mož v vrtcu uspel izvedeti "veliko skrivnost" (sto milijonkrat se že vprašala, pa kao ničhe ni nič vedel ), da septembra Tibor ostane pri sredinčkih, torej bo imel drugo vzgojiteljico. Tako da bom zdaj s prepsom počakala.
Danes je vzgojiteljica strokovno ugotovila, da je najbolje, če ga ignorira.