Zivjo!
 
Stara sem  40 let in ker menim, da zaradi starosti nimam vec casa, da bi cakala, da srecam primernega partnerja, sem se odlocila, da poskusam zanosit kot samska oseba.
 
Ugotavljam pa, da sem na tej moji poti precej osamljena in bi bila vesela, ce bi lahko poklepetala se s kaksno zensko, ki se je odlocila (vsaj v startu) za enostarsevsko druzino. Tu mislim na tiste, ki so (neplanirano) zanosile in se potem odlocile, da bodo same imele otroka in na tiste, ki so se odlocile (ali se trenutno odlocajo) za donorsko oploditev v tujini.
 
Ne iscem mnenj o moji odlocitvi ampak osebe v podobni situaciji - ker bi bilo fino malo deliti izkusnje.
 
Lep dan!

o.k. če ne mnenj, potem ne mnenj ...

Koliko pa stane ta donorska oploditev v tujini? In kam greš, če ni skrivnost?
LP

_____________________________

lana38

Ojla!

Tudi mene tole zanima kakor lano38.In zakaj taka odločitev?Zakaj si ne najdeš raje partnerja in z njim imaš otročka?Sicer te pa ne obsojam le vprašam.

LP Mojca

_____________________________

Najin sonček Val, rojen 9 tednov prezgodaj v 31. tednu nosečnosti, velik 39cm in težak 1600g, z obsegom glavice 28,5cm.

Podpiram tvojo odločitev. Samo, da ne bo otrok tvoj otrok in partner obenem.... No, pa to so že mnenja. Zato samo še - SREČNO!

_____________________________

Kaja: 18.11.2007
Neca: 1.7.2010

Zivijo Colette!
 
Sicer nisem oseba v situaciji, ki jo iscec, bi pa samo rada izrazila svoje mnenje, da te podpiram in da bi se v enakem polozaju kot ti, za to zagotovo odlocila tudi jaz (seveda, ce bi mi denarnica to dovoljevala, ker vem, da so ti postopki zelooooooooooo dragi, pa tudi receno ni da rata v prvo). Sem tudi mnenja, da (na zalost!) danes ni tako enostavno najti pravega partnerja, zato hvala bogu, da imamo medicino, ki nam vsaj omogoci starsevstvo, pa ceprav monogamo, saj sem tudi mnenja, da se otrok lahko veliko bolje pocuti ob enem, kot ob dveh, ki ne paseta skupaj.
 
Nisem se prebirala drugih forumov, mogoce si tale vprasanje postavila tudi drugje, mislim da se bodo v celotnem sklopu RR zagotovo nasle osebe, ki ti bodo znale svetovati.
Pa sporoci, kako bo slo in veliko srece!

Grem v Anglijo, v London, tam je kar precej privatnih klinik, ki sprejemajo samske zenske. Cene so pa odvisne od postopka, za katerega se odlocis. Npr. IUI naravni ciklus (2 inseminaciji v ciklusu) stane cca. 1.000 funtov, IUI stimuliran ciklus cca. 1.300 funtov (brez zdravil), IVF pa cca. 2.500 funtov. Potem moras pa racunat seveda se letalo in pa stroske nastanitve, ce gres v hotel.

Draga mojca9000... Punca je stara 40 let in je še samska... Zdej pa si predstavlji, da je še vedno brez partnerja in preden ga najde, preden ga spozna, preden ugotovi da je pravi... Je lahko stara že 50, če že... Ali bi še rada odgovor na tole vprašanje??? Sicer pa je 'primernega' partnerja že tko težko najdt dons, da je kr hudo... Jst sm stara 28, pa so VSI okol mene eni navadni cepci, ki niso niti približno dorasli otročkom... No, vsaj jaz si jih pač ne predstavljam kot očete svojih otrok, ampak le kot še enega odraslega otročka za zraven... Rabiš še kakšen odgovor mogoče??? Ne vem no... Razmisli še enkrat, preden vprašaš.

Colette!!! Go for it!!!!

Mojca, mogoce ti z lahkoto najdes nekoga, s katerim se res dobro ujemas - jaz te srece zadnjih nekaj let nimam. Se pa lahko to v prihodnosti se vse spremeni, jaz samo biolosko nimam vec veliko casa za materinstvo. In kot pravi Coccinella (hvala za podporo!), se mi zdi dosti boljse biti sama kot pa z nekom, ki mi ne ustreza. Verjemi mi, da taka odlocitev ni lahka in da sem pretehtala vse vidike in to veckrat. Zdaj bom pa videla, ce bom lahko zanosila (dva poskusa z naravnim ciklusom imam ze za sabo, zdaj bom sla verjetno na stimulacijo). Drugace je pa posvojitev tudi ena od opcij.

Lep dan!

Pozdravljena!

Oj,sem sedaj komaj prebrala.Ne saj bog ne daj da te ne podpiram in tudi tvojo starost vem želim ti le srečo saj vem,da je tole ful težka odločitev in pa še starost zraven.Punca drži se in naj ti že prvič uspe,pa javi se kaj.

LP Mojca

_____________________________

Najin sonček Val, rojen 9 tednov prezgodaj v 31. tednu nosečnosti, velik 39cm in težak 1600g, z obsegom glavice 28,5cm.

Hm, če bi bila v podobni situaciji, kot ti Collet in če bi imela denar, potem bi podobno razmišljala. Mislim tudi, da je tole tvoj zadnji čas. Pri 40 nisi ravno več rosno mlada, a ne?
Jaz sem vsekakor za, te podpiram in ti želim, da ti čimprej uspe. Držim pesti

Drzim pesti

Je pa težko najti nekoga sebi podobnega, vsaj v našem okolju, kjer je donatorstvo bolj ali manj tabu tema. Tudi žensk s podobno izkušnjo je (predpostaljam) malo.

Vsekakor upam, da uspeš. Za otroka je pa itak bolje en zadovoljen starš kot dva, ki nista za skupaj . Tvoja izbira ni "idealna" ampak idealnih družin je pa tako malo, da se zaradi tega ni za sekirat. Še enkrat srečno

Jaz se popolnoma strinjam s teboj in prepričana sem, da bi se v tvojem primeru enako odločila. Zakaj bi se morala odreči čarom materinstva, če (vsaj zaenkrat) nisi našla ustreznega partnerja!

Jaz pa podpiram njeno odločitev, saj je to, da greš na oploditev kjer ne veš kdo je otrokov oče bolj humano, kot, pa da npr. nekoga nahecaš, da si zaščitena pa se slučajno zgodi otrok,potem pa njega zarad svoje želje vlačiš po sodiščih, zahtevaš preživnino in ne vem kaj še vse .
Držim pesti, in upam, da ti kmalu uspe. Morda pa med tem časom najdeš kakega vredu potencialnega očeta , nikoli se ne ve.
Vso srečo

 srečno, pa veliko uspeha!

Oglasi se še kaj.

Ti kar pogumno naredi, kar želiš.

Veliko je ženski, imajo enega ali celo več otrok, za katere skrbijo in ki imajo ob njih še moža, ki naredi več škode kot koristi. Alkohol, fizično nasilje, psihično nasilje.....V večini primerov jih mi gledamo kot "normalne", odgovore starše, vse dokler nekomu ne poči...

Nisi izbrala najlažje poti, a mislim da tudi najtežje ne. Veš, v kaj se podajaš. Lahko ti samo čestitam za pogum! Srečno

Živjo!

Končno ena zanimiva tema.Odkar spremljam podobne forume kot je ta,še nisem zasledila takšne teme.
Mislim pa,da je med nami (mislim na ženske v Sloveniji) kar veliko takšnih,ki o tem razmišljajo in se znaimjajo za tak način zanositve,vendar pa se o tem nimajo z nikomer za pogovarjat,ker večina ljudi takšnega ravnanja ne razume.
Jaz te podpiram in ti želim,da bi le zanosila in dobila željenega otroka.
Sama se bom tudi mogoče počasi odločila za kaj takšnega,čeprav sem precej mlajša.Najti moškega,ki te ima rad,ki je pripravljen živeti s tabo in si želi imet otroka s tabo ,je vse težje najdit.Moški enostavno več ne odrastejo.

Ja, res je, v Sloveniji je moj pristop se malo nenavaden. V Angliji recimo, kamor sem sla in bom se sla na donorsko inseminacijo, pa je to nekaj cisto normalnega in sprejetega. Klinike, ki se ukvarjajo s postopki umetne oploditve sprejemajo samske zenske pa tudi lezbicne pare in vse to brez kakrsnekoli sodbe. Ok, seveda pri tem tudi zasluzijo ampak meni se zdi bistveno, da je stvar mogoca in da tudi druzba gleda na to kot na nekaj cisto normalnega. Veckrat sem zelo jezna, ko razmisljam o moji lastni drzavi, Sloveniji, in o omejenih ljudeh, ki so pred petimi leti na pamet odlocili, da samske zenske nimamo pravice do donorske oploditve tu, doma. Kako fino bi bilo, ce mi ne bi bilo treba poleg inseminacije planirati se letala, hotela in ce bi lahko po postopku sla lepo domov, v okolje, kjer se dobro pocutim, ne pa, da grem potem v hotel, kjer v tuji postelji slabo spim. No ja, ker je zelja mocna, se da vse to prenesti. Drugace pa je tudi Nizozemska dober naslov za take postopke, ce koga zanima.

Mislim, da samskih mamic v Sloveniji ni ogromno, so pa. Mogoce bi se pa tiste, ki ze so in tiste, ki o tem sele razmisljajo, lahko povezale v eno podporno skupino. Smo ze malo pozabili, da sta solidarnost in medsebojna pomoc lahko zelo v redu stvari.

No, se se beremo...

Lep pozdrav,

Colette

kljub temu da ne želiš mnenj bi te vseeno rada vprašala kako misliš da se bo tvoj otrok počutil brez očeta , če mene vprašaš je to skrajno egoistično dejanje
pa oprosti ker se toliko vtikujem, a si mogoče pomislila da je s teboj kaj narobe če še pr svojih letih nisi našla sebi primernega partnerja
oprosti moji direktnosti, ampak tako pač je če daš kaj na javni forum
lp

Kaj pa, jasnika, naj raje najde enega zapitega bukseljna, da ji bo naredil otroka, samo da bo ta imel očeta?  Kajti res bog ne daj, da bi v današnji družbi zrela ženska pri 40 sama vzgajala otroka.

Zakaj pa bi bilo z  njo kaj narobe, če še pri teh letih ni našla partnerja? Mogoče je bila pa izbira kilava?

Skratka, ti ji priporočaš, naj še naslednjih 15 let išče partnerja, ker brez tega ne bo dobra mama.

Ne Meta kot jaz razumem- ker punca nima zdravstvenih težav -  ji sporoča da otrok ni nekaj za kar prosiš v "trgovini" ampak je plod ljubezni dveh oseb. Ni samo rojstvo tisto najlepše ampak tudi spočetje otroka ima velik pomen. To (seveda za nas ki razmišljamo drugače) ni nekaj za kar se odločiš oz. ni projekt ampak meni otrok pomeni ljubezen in iz te tudi zraste. Mama se ne more zaljubiti v ustanovo ki ji bo omogočila rojstvo otroka, razen seveda če so po sredi zdravstvene težave proti tem pa nemoremo ukrepati sami. Zavestno se odločiti da bo moj otrok od kogarkoli ker si pač to sedaj želim Nevem meni ne le egoistično ampak tudi nepošteno do same sebe.

In Colette tudi jaz ne verjamem da zate nihče ne obstaja nevem ali imaš tako visoke zahteve ali pa le ne greš nikamor. Odpri oči in pojdi med ljudi pa sprosti se in ni da med tolikimi miljoni ne najdeš nekoga.

Pa srečno!!

lej meta jaz se popolnoma strinjam z anonimno v vsakem stavku!!!!!!!!!!!!
a veš saj bnoben vredu moški ne pride potrkat na domača vrata in reče jaz sem vredu moški, sem pošten, bi se poročila imela otroka,...
jaz pravim če zdravje dopušča zakaj ne
je pa npr veliko ki jih ne more met otrok zaradi zdravja-nezdravja in pač niso toliko premožni pa ne morejo prit do otroka, eni ko pač majo denar pa seveda lahko vse in tukaj ni pravice.
pa ne mislim sedaj na NOBENEGA nič osebno, ampak če si res oseba pr takih letih ne najde nekoga z kom bi preživela življenje je žalostno in po moje nekaj ni vredu z os al pa z načinom

no to je le moje skromno mnenje-še dobro da lahko ma vsak voje mnenje
lp

Veliko je takih, ki so si za cilj postavili, da "najdejo nekoga", da bodo z njim imele otroka. Naredijo otroka, malo se dolgočasijo, malo kregajo, gredo narazen, se po možnosti vlačijo po sodiščih.... Zadostili so formi formalnega para in tradicionalnega pojma družine. In verjamem, da je za otroka & takšen par takšno življenje lahko prav žalostno.

Včasih je obstajal pojem "razširjene družine". To so bili vsi bratje, sestre, pa tudi vse tete & strici, in male sestrične....In vsi ti lahko prispevajo k srečnemu življenju nekega otroka in njegove mami. Veliko bolj kot moški, ki ga moramo najti, da takega otroka spočnemo.

Imam več tet in stricev. Kot otrok sem jih oboževala in obožujem ih še danes. In vsi oni so mi naredili (in mi še delajo) življenje lepo, toplo, varno, zanimivo, prijetno, radostno. Bolj kot moški, ki bi zaradi pritiska let v meni pustil svoje seme.

... če sodimo po registru mater samohranilk na Zavodu za socialno varstvo, jih je ogromno! Samo nekaterim se ne zdi grdo lagat in zanikovat partnerja na zavodu, v resničnem življenju pa naj bi to bil on vem kaj takšnega????? Kaj pa vse tiste, ki s "podirajo" s tipi samo zato, da bi imele otroka???? Pa še nekaj - vse tiste, ki sodite Collete, pomislite, kako bi živele z željo po , če tudi ve ne bi našle partnerja, bile pa bi dobro preskrbljene in vedele, da lahko preživite otroka???? In - če tudi bi si želele zanosit, ali bi bile zadosti pogumne, da bi storile, kar dela Collete?  Če mene vprašate, je za otroka dosti bolje, da ima enega ljubečega starša, kot dva nemarneža, ki ga po možnosti pretepata, zanemarjata, itd. Ne vem, no, vsak človek ima drugačno življenjsko pot. Collete - jaz te spoštujem, da si upaš živeti svoje življenje..... In želim ti uspešni postopek!

Lp, Špelka

< Sporočilo je popravil Špelka -- 22.5.2006 13:10:08 >

_____________________________

Kaja: 18.11.2007
Neca: 1.7.2010