prvič sem zaradi rizične nosečnosti ostala doma od samega začetka do konca. zdaj, v drugo sem bila tudi najprej 4 mesece doma, ker pa sem se potem počutila dobro (končno konec slabosti), pa tudi ni bilo več rizično, sem šla delat. hvala bogu, imam še veliko starega dopusta, tako da ponavadi delam samo 4 dni na teden (ali pa še manj). zdaj mi ostane še 24 dni službe, potem si vzamem 1 teden dopusta, pa še dobre 3 tedne kolektivnega in se mi začne porodniška. ni mi preveč naporno, če le ni treba delati vseh 5 dni na teden, čeprav pa že komaj čakam, da grem na morje. vsako jutro, ko pridem v službo, si najprej naredim križec na koledarju (kot v vojski) in odštevam dneve :)

tut jst sm delala do zadnjega dne oz. zdaj izkoriščam dopust pol pa gram porodniško

Tudi jaz imam namen delat do "konca". Dopust in porodniško bom pač normalno izkoristila. Če bi imela možnost, bi verjetno tudi jaz še kar malo "uletavala" po urah, ampak pri nas to ne gre. Bom pa na "telefonskem supportu", kolikor bo potrebno. Po porodu bom pa kar z bebico. Se mi zdi preveč dragocen čas, ki prehitro mine, da bi šla takoj nazaj v službo. Moram pa priznati, da imam včasih take težave s koncentracijo, da bi najraje vse skupaj pustila. Ampak se potrudim. So šefi fer do mene in bom tudi jaz do njih.

Svaka čast tistim, ki delate do konca!

Jaz po pravici povem, da ko bom v veselem pričakovanju ne vem kaj bom naredila. Delam namreč na sodišču, kjer 8 ur non-stop sedim. Včasih - dvakrat do trikrat na teden - se zgodi, da nimam niti odmora in ne grem na malico, tako da ostanem brez hrane dokler ne pridem domov. Včasih so spisi težki tudi od 5 - 15 kg in ga enostavno moraš dvigniti in nesti kamor ti rečejo.

Imam PCO, tako da bom težko zanosila, en SS sem že imela, tako da res ne vem kako bo...