Punce, neke pesmice sem našla,če si bo katera skopirala.
ČEBELICA MAJA
čin, čin, čin drežnica
ČUK SE JE OŽENIL
FRU - FRU
FSE KAR LAZI
GUSARSKA
HIMNA MEDVEDKOV IN ČEBELIC
HUDA MRAVLJICA
JEŽEK TEKA, TEKA
KAJ MI POJE PTIČICA
KEKČEVA PESEM
KJE SO TISTE STEZICE
LISIČKA JE PRAV ZVITA ZVER
MARTINOV LULČEK
METULJČEK CEKINČEK
MI SE 'MAMO RADI
MIŠKA
MOJ ČRNI KONJ
MOJ OČKA 'MA KONJIČKA DVA
NAŠA ČETICA KORAKA
OB BISTREM POTOKU
PLEZA, PLEZA NA DREVO
RAČKE
RDEČE ČEŠNJE RADA JEM
SIJAJ SONČECE
SINIČKA
SREČA NA VRVICI
STOJI UČILNA ZIDANA
ŠMENTANA MUHA
USPAVANKA ZA EVO
ZAJČEK
ZVONČKI IN TROBENTICE
JEŽEK TEKA, TEKA
Ježek teka, teka
in se kotali,
jabolka in hruške,
nabadati hiti.
Medved kosmatinec,
svoj brlog ravna,
z listjem ga postilja,
zaspano godrnja.
Urna veverica,
spleza na drevo,
lešnike nabira,
za zimsko lakoto.
Ptice lastovice
odletele so
v daljne tople kraje
tja krila jih neso.
MIŠKA
Jaz sem mala miška,
saj me vsak pozna.
Moja stara hiška
luknji dve ima.
Škrap, škrap, škrap,
grem z dežja pod kap.
Skozi prvo luknjo
veter se podi,
a pri drugi luknji
črni muc preži.
Škrap, škrap, škrap,
grem z dežja pod kap.
Včasih dežek pada,
mokro je povsod,
jaz pa mala miška
grem na dolgo pot.
Škrap, škrap, škrap,
grem z dežja pod kap.
ČUK SE JE OŽENIL
Čuk se je oženil, tralala,
sova ga je vzela, hopsasa!
Čuk sedi na veji, tralala,
sova na vereji, hopsasa!
Sova čuku miga, tralala,
dajva se vzemiva, hopsasa!
Čuk pa sovo vpraša, tralala,
kolko dota znaša, hopsasa!
Eno bučo vina, tralala,
enga petelina, hopsasa!
Vino bova spila, tralala,
bučo pa ubila, hopsasa!
LISIČKA JE PRAV ZVITA ZVER
Lisička je prav zvita zver,
pod skalco ima svoj kvartir.
Pa z repkom mahlja,
pa s kremplji prasklja,
pa vpraša, če je lovec doma.
Oj lovec pa na skal sedi,
nabito puško v rok drži.
Pa čaka na njo,
da ustrelil jo bo,
če le prikazala se bo.
Lisička pa je zvita bla,
pri drugi luknji ven je ušla.
Na hribčku sedi,
se sladko smeji,
pa jagrčku figce moli.
OB BISTREM POTOKU
Ob bistrem potoku je mlin,
a jaz sem pa mlinarjev sin.
Ko mlinček ropoče
in voda šumlja,
srce mi veselo igra, igra.
Če mlinček pri miru bi stal,
bi mlinar in kmet žaloval.
In otrok bi jokal
ter tožil glasno,
kako je brez kruha
hudo, hudo.
SIJAJ SONČECE
Sijaj, sijaj, sončece,
oj, sonce rumeno!
“kako bom sjalo sonce,
k sem zmeraj žalostno!”
Sonce zgodaj gori gre,
dekleta jokajo,
bi rade še ležale,
pa vstati morajo.
Sonce pozno doli gre,
pastirci tarnajo,
domov bi radi gnali,
pa črede nimajo.
SINIČKA
Sinička se je usedla
gor na drobno vejico
in je zapela
vsa vesela: cicicicido.
Oj, kaj že poješ,
ptička moja, pesem to lepo,
ko nam še zunaj
zima kima: cicicicido?
Sinička se je zasmejala,
rekla je tako:
pomlad s seboj
sem pripeljala: cicicicido!
ŠMENTANA MUHA
Šmentana muha,
kaj si tak suha?
Kdo te bo plačal?
Miha kovačev.
Prišli so, prišli, š
tirje poljanci.
Komaj so muho
vlekli po klanci.
Prišli so, prišli,
štirje mesarji
komaj so muho
suho zaklali.
Prišli so, prišli,
štirje debeli.
Komaj so muho
suho pojedli.
STOJI UČILNA ZIDANA
Stoji učilna zidana,
pred njo pa stara jablana,
ta jablana je votel panj,
sinica nosi gnezdo vanj.
Sinica zjutraj prileti
na šolskem oknu obsedi,
na oknu kljunček svoj odpre,
tako prepevati začne:
“poslušajte, učitelj vi,
kako se men pri vas godi,
vsi vaši dečki me črte,
povsod love, povsod pode.
Zalezli so moj ptičji rod,
in gnezda vrgli so za plot.
Mladiči tam pomrli so,
oči svetle zaprli so.”
“grdobe grde, paglave,
masti ste vredni, leskove!
Kdor v gnezdu ptičice mori,
ta v srcu svojem dober ni!”
HUDA MRAVLJICA
Bila je huda mravljica,
šest črnih nog je imela,
je migala, je vohala,
je čisto ponorela.
Bila je huda mravljica,
po trgu je hodila,
lončarju je čez piskre šla
pa vse mu je pobila.
In kamor koli je prišla,
so vsi pred njo bežali,
je pokalo, je stokalo
pod njenimi stopali.
Oj mravljica, požrešnica,
le kaj si naredila?
Še bika je pohrustala,
samo roge pustila.
Seveda, to je čisto res:
le kaj se bik šopiri?
Šest črnih nog ima mravljica,
a bik ima le štiri.
Če slišiš hudo mravljico
po svetu godrnjati,
obrni se in zbeži proč,
kar zmorejo podplati.
MOJ OČKA 'MA KONJIČKA DVA
Moj očka 'ma konjička dva,
oba sta lepa, lepa šimeljna,
cing cingel, cing congel,
cing cingel, cing cong,
veselo je moje srce.
Za enega jaz prosil bom,
da drevi v vas pojezdil bom,
cing cingel ...
Čez tri gore, čez tri dole,
čez tri zelene travnike,
cing cingel ...
Bom jezdil k svoji ljub'ci v vas,
prepeval, vriskal bom naglas,
cing cingel ...
Po celi vasi lučke ni,
pri moji ljub'ci pa so tri,
cing cingel ...
Ena gori do polnoči,
ta drugi dve do bel'ga dne,
cing cingel ...
Konjič pred hišo prileti,
se ljub'ca moja gor zbudi,
cing cingel ...
Z eno roko bo odpirala,
z drugo roko me objemala,
cing cingel ...
Konjiča bo dala v štalico,
mene pa v svetlo kamrico,
cing cingel ...
Konjiču bo dala šop sena,
meni pa vinca sladkega,
cing cingel ...
Konjiču bo dala pšeničice,
meni pa rdeče ličece,
cing cingel ...
MI SE 'MAMO RADI
Mi se imamo radi,
radi, radi, radi,
mi se imamo radi,
radi prav zares.
Planince imamo radi,
radi, radi, radi,
planince imamo radi,
radi prav zares.
Planinke pa še rajši,
rajši, rajši, rajši,
planinke pa še rajši,
rajši prav zares.
Pa še se bomo imeli
radi, radi, radi,
pa še se bomo imeli
radi prav zares.
Zakaj se ne bi imeli
radi, radi, radi,
zakaj se ne bi imeli
radi prav zares.
METULJČEK CEKINČEK
Metuljček cekinček,
ti potepinček,
kje si pa bil?
Pri majceni cvetki,
drobni marjetki,
medek sem pil.
Potem ko želoček,
poln kot sodček,
bil je nalit.
Sem rekel marjetki,
drobceni cvetki,
zdaj sem pa sit.
NAŠA ČETICA KORAKA
Naša četica koraka,
strumno in veselo,
drug za drugim,
v ravni vrsti,
zdaj gremo na delo,
drug za drugim,
v ravni vrsti,
zdaj gremo na delo.
Jurčku bomo pomagali,
hišico zgraditi,
da bo mogel svoje zajčke,
pred lisičko skriti,
da bo mogel svoje zajčke,
pred lisičko skriti.
Žiga, žaga, poje žaga,
rom, pom, pom, kladivo,
mi pa vsi najboljše volje,
delamo marljivo,
mi pa vsi najboljše volje,
delamo marljivo.
ČEBELICA MAJA
Nekoč, že dolgo je tega,
v deželi, res ne vemo kje,
živela je čebelica,
imela lepo je ime.
Vsi, ki so jo poznali,
so ji rekli maja,
mala, zvita in predrzna maja,
maja, ki leti, leti
kamorkoli se ji zdi.
Spet danes z nami tu čebelica je maja,
mala, zvita in predrzna maja,
maja, ki leti, leti,
maja, maja,
maja, o sebi kaj povej.
ZVONČKI IN TROBENTICE
Zvončki in trobentice,
mačice, vijolice
spet iz zemlje vzklijejo,
saj pomlad je tu.
Travica ozeleni,
vse v gozdu oživi,
kukavca spet poje nam
svoj napev ku-ku.
Mlada sem in dobro vem,
da ljubiti vroče smem,
saj pomlad napravi to,
da nam je lepo.
Zvončki in trobentice..
Tudi zame je pomlad,
pa čeprav več nisem mlad,
vendar v srcu čutim to,
pa mi je lepo.
Cingu cingu cingulin,
poje zvonček prek dolin,
zraven pa trobentica
trobi tra-ra-ra, trobi tra-ra-ra.
USPAVANKA ZA EVO
Andrej Šifrer
Vsaka zvezda na nebu zamiži,
teta luna prikima, se zasmeji.
Pogasili smo vse luči,
da naša eva lahko zaspi.
Pa naj zaspi in
naj skrije svoje trudne oči,
pa naj zaspi,
da se malo srce umiri.
In naj sanja le o lepih stvareh,
ko sonce zbudi jo,
na ustih bo smeh.
Vsaka zvezda na nebu zamiži
Evin kužek zalaja, se poslovi.
V kraljestvo škratov,
sanj in vil
jo nese sila nevidnih kril.
In že leti daleč
proč od tega sveta
od tega, kar ne razume
in kar ne pozna,
saj jo čaka svet,
drugačen od sanj,
kako naj svarim jo,
kaj rečem ji v bran?
Boj se ljudi,
ki ne znajo jokati,
ne gledajo v oči
in ne znajo stisnit dlan.
Boj se množic,
ki mahajo s pestmi,
šoferjev s klobuki,
nabitih na volan.
Vsaka zvezda na nebu zamiži,
teta luna prikima,
se zasmeji.
Pogasili smo vse luči,
da naša Eva lahko psst zaspi.
GUSARSKA
Sredi morja črna vihra,
sredi vihre črn brod,
sredi broda črna jadra,
sredi jader bela smrt.
Heja bumbarasa...
Grom buči in strela šviga,
zli valovi v dalj buče,
sedem gusarjev grozeče
morju kažejo zobe.
Pod palubo so zakladi,
sedem belih smrtnih glav,
v vsaki glavi sedem nožev,
vsak teh nožev je krvav.
Za kajuto pa igrajo
štirje divji gusarji,
dobre karte vsi imajo,
kapitan gre solo tri.
Kapitan pagata vrže,
vsa posadka obnemi,
kuhar mu ga s škisom vzame,
že mu glava odleti.
Bliža se jim oklopnjača,
kapitan veli na boj:
"kaj bo stara ta krastača,
hej, barabe za menoj!"
zdaj s kanona oklopnjače
prva kugla prileti,
krmilarju strga hlače
in mu bedra osmodi.
Še s kanona oklopnjače
ena kugla prileti,
na sred’ kotla s paštašuto
in ga v sončni prah zdrobi.
Vname se mesarsko klanje,
gusarji gredo na nož,
sam ostal le kapitan je,
kot poslednji, zadnji mož.
Hitro on cinžnolo vzame,
pod palubo pohiti,
s fajercajhom pulfer vname,
gusar z barko v luft zleti. Bum!
RAČKE
S prsti kljunček narediš
in s komolci poletiš,
z ritko migaš sem in tja,
gagagaga.
V krogu račka zdaj stoji,
urno, hitro, en dva tri,
vsakdo naj se zavrti,
gagagaga.
In če kdo je še zaspan,
in še siten in bolan,
naj bo račka vsaj en dan,
gagagaga.
Res lepo je račka bit,
v vsaki luži imaš za pit',
nikdar lačen vedno sit,
gagagagga.
To zares lepo je, če smo račke vsi,
radi se imamo, pa čofotamo
se vsak smeji,
gagagaga.
FSE KAR LAZI
Fse kar lazi po ten sveti
napni vüha zlo,
da boš čülo zaj zapeti
pesen visoko!
Tralala, tralala, tralalala, lalala,
tralala, tralala, tralalalala.
Dere sen jas mali bija,
te je lüšno blo,
kolca sem po hiš potaka,
varval mačkico.
Tralala…
dere so cigoni prišli,
te je bija joj,
te sen beža kak podgana f
parmo al za gnoj.
Tralala…
seden let sen hlače trga
po šolskih klopeh,
nafča sen se nekaj brati,
šteti do deset.
Tralala…
nije fsakši za gospoda,
žmeten zlo je vük,
deco f šolo phat je škoda,
rojeno za plüg.
Tralala…
zaj ste čüli, poslušalci,
kakši sen jas ftič,
vüha mon kak stori zofci,
samo v glovi nič.
Tralala…
SREČA NA VRVICI
Svetlana Makarovič
Tjaram-da-dam,
zlat je ta dan,
steci z mano kam.
Zmeraj z mano,
zmeraj moj boš,
tjaram-da-dam-dam.
Ko dobiš, kar si želiš,
nisi nič več sam,
tjaram-pa-dadi, nobenih skrbi,
srečo imač na vrvici.
Prijatelji vsi, tjaram-pa-dadi,
sreča na vrvici.
Tjaram-da-dam,
vsak načrt iz vetra je stkan,
v sivi beton svet je vkovan,
tjaram-da-dam-dam.
Stecimo kam, stecimo stran,
stecimo v svet sanj.
Za vse, prav za vse,
je prostor nekje,
kjer trate še zelene.
Tjaram-pa-didi, vsa sreča in mi,
sreča brez vrvice.
KAJ MI POJE PTIČICA
Kaj mi poje ptičica,
ptičica sinička?
Dobra volja je najbolja,
to si piši za uho,
mile jere, kisle cmere
z nami vštric ne pojdejo.
Kaj odmeva mi korak,
ko po stezi stopam?
Dobra volja je najbolja,
bodi dan na dan vesel,
smej se, vriskaj, pesmi piskaj,
pa lahko boš srečo ujel.
Kaj mi potok žubori,
ko po kamnih skačem?
Dobra volja je najbolja
na vsej širni zemlji tej,
lica rdeča, smeh in sreča,
to zaklad je, hej, juhej!!
KEKČEVA PESEM
Kajetan Kovič
Kdor vesele pesmi poje
gre po svetu lahkih nog,
če mu kdo nastavi zanko,
ga užene v kozji rog.
Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
v drugi roki zlati smeh.
Bistri potok, hitri veter,
bele zvezde vrh gora,
gredo z mano tja do konca
tega širnega sveta.
Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
v drugi roki zlati smeh.
MOJ ČRNI KONJ
Moj črni konj ne rabi uzde,
uboga me brez vajeti,
čez drn in strn me varno nosi,
a meni se srce smeji.
Ran ran ran rani,
san, san, san, sani,
wan, wan, wan, wani,
kako drvi!
O-o, moj iskri vranec,
čez strmi klanec ko blisk zleti.
Moj črni konj ne rabi uzde,
uboga me brez vajeti,
pod noč ponese me k dekletu,
saj ve, da k njej se mi mudi.
Ran ran ran rani…
moj črni konj ne rabi uzde,
uboga me brez vajeti.
In če prerijo vso pretakneš,
ne, takega nikjer več ni.
Ran ran ran rani…
FRU - FRU
Aleksander Mežek
Dežna kapljica se v mavrici smehlja, fru – fru, fru – fru.
Rdeče jagoda malini šepeta,
fru – fru, fru – fru.
Zlatokljuni kos
prepeva na ves glas,
fru – fru, fru – fru, fru – fru, fru – fru (2x).
Dober dan, dober dan fru – fru.
KJE SO TISTE STEZICE
Kje so ziste stezice,
k’ so včasih bile?
Zdaj pa raste grmovje
in zelenre trave.
Bom grmovje posekal,
travico požel.
Bom naredil stezice,
ki so včasih bile.
Te stezice so lepe,
najlepša je ta,
ki me pelje do doma, kjer je mam’ca doma.
PLEZA, PLEZA NA DREVO
Pleza, pleza na drevo
en medvedek rjav,
sladkosnedek bi si rad
pehar hrušk nabral.
Toda ta neroda je,
čof z drevesa pal
in namesto sladkih hrušk
sebe s tal pobral.
RDEČE ČEŠNJE RADA JEM
Rdeče češnje rada jem,
črne pa še rajši,
v šolo tudi rada grem,
vsako leto rajši.
Tu nam prostor dajte
za naše mlade dame,
da bo s'jalo sončece
na naše mlado srčece.
Ti si lepa, ti si lepa,
ti si pa najlepša.
Ti si lepa, ti si lepa,
ti si pa najlepša.
čin, čin, čin drežnica
Čin, čin, čin drežnica,
kje so kozice,
gori na travici,
kjer ni vodice.
Hojaja, hojaja,
hojajaja. (2x)
sončece sije, dežek nam gre,
naš mlinar pa melje
brez vsake vode.
Hojaja, hojaja, hojajaja. (2x)
dekle je šivala vse brez šivanke,
fantič brez noge
je skakal čez planke.
Hojaja, hojaja, hojajaja. (2x)
HIMNA MEDVEDKOV IN ČEBELIC
Rad medvedek se smeji,
brunda, brundada,
dela, pa se ne boji
brunda, brundada.
Vse medvedka veseli, veseli,
kar narava ga uči
vse medvedka veseli, veseli,
kar narava ga uči.
Male pa čebelice,
zum zum, zum zum zum,
pridne so in delavne,
zum zum, zum zum zum.
Ko v naravo polete,
polete,
sončeca se vesele,
ko v naravo polete,
polete,
sončeca se vesele.
Naša je družinica,
zum zum, brundada,
vedno vedrega duha,
zum zum, brundada.
Ko odrasli bomo mi,
bomo mi,
taborniki bomo vsi,
ko odrasli bomo mi,
bomo mi,
taborniki bomo vsi.
MARTINOV LULČEK
Andrej Šifrer
Majhna svečka, ki ni iz voska,
prilezla je naš'mu
martinu iz noska,
majhnega noska.
V temi vidim dve majčkeni lučki
pa prilepim martinu,
en'ga lubčka na učki,
majčkeni lučki.
Martinov lulček, je kot metuljček,
je kot metuljček sredi trav.
Ko bo zrastel, ta mali lulček,
postal bo velik kot triglav.
Streha se trese, naš mulc pa kriči,
ko majhen zobek na svobodo hiti,
to pa boli!
Nobelovo nagrado bom dal za zaslugo
temu geniju, ki je iznašel dudo,
dudo za male.
A njegov oči zvoni po toči,
njegov metuljček zdaj živi v puščav'.
Martinov lulček, je kot metuljček,
je kot metuljček sredi trav.
Ko bo zrastel, ta mali lulček,
postal bo velik kot triglav.
Majhen lulček sredi trav,
velik lulček kot triglav.
Martinov lulček…
blagor martinu, saj njegov lulček
bo še metuljček sredi trav.
ZAJČEK
Zajček, al’ se ne bojiš,
ko od doma tak’ hitiš?
Skočim sem, skočim tja
in takoj bom spet doma.
V gozdu čaka lovec skrit,
ti ne veš, kako je zvit.
V grm urno se z glavo
bom potisnil, glej tako.
Zajček ljubi, čuvaj se,
kaj če v zanko te dobe?
Nič zato, saj lahko
bom pregriznil hitro jo.
Lovec pride, oj skrbno,
zajček, skrij se za drevo!
Čuješ pok, še en skok,
zajček mrtev je ubog.
Če katero zanimajo pesmice
Lep dan
Darja