No, da vas še mi malo pozdravimo,
Berem, da je vedno bolj pestro pro marčevkah, zato čestitke vsem novopečenim mamicam.
Mi smo v redu, samo kriza je z Nejo. Ne morem verjeti, da je vse skupaj tako zelo slabo sprejela. Žana ima sicer ful rada, ga boža in lubčka, samo mamico je pa čist odklopla. Ful je jezna name, in se ji moram res počasi približat, da mi sploh dovoli, da jo pogledam.
Kriza, men je tolk hudo, da bi skoz jokala. Zdele k je mož na očetovskem dopustu, se samo še dere ati, ati. Mami je tud oblečt več ne sme. Za vsako stvar se dere, je skoraj nič, trmari naokoli. Grozna je. Čisto drug otrok. Res imam bolj malo časa zanjo, ker se ful trudiva z Žanom, da bi se olno dojila in imam občutek, da se več kot polovico dneva dojiva, potem še dodajava, ker kar ni in ni mleka, pa skoz pije. Ful mi je čudno, ne vem več kaj naj storim, da bo vsaj mleka več in posledično tudi časa za Nejo več.
Upam, da bodo vaši malčki z več razumevanja sprejeli bratce oz. sestrice, ker mene res boli srce, ko me takole odriva. Upam, da čimprej mine, kajti drug teden bom sama z njima in ne vem kakonam bo šlo. Me je že zdaj strah. Mogla sem mal pojamrat.
Nič, vsem, ki še čakate na porod, vam želim, da čimprej mine, čimmanj bolečin, sicer pa hitro pozabiš, ko dobiš štručko v roke.
_____________________________
DA BI VERJEL VASE, NI TREBA, DA VERJAMEJO VATE DRUGI LJUDJE.