Z opisom primera svoje tete en stavek kasneje sama zanikaš svojo zgornjo trditev.

Starši delamo bedarije in napake. Saj to ni tak problem. Problem pa je, če za njih iščemo plehka opravičila, stroki in dejstvom navkljub. In potem na osnovi teh opravičil pri bedarijah in napakah vztrajamo in jih celo goreče zagovarjamo. Jaz sem svojega tudi parkrat po riti. Samo ko sem razmislil sem ugotovil, da ni bilo potrebno in da me je lahko kvečjemu sram, ker se nisem mogel zadržati. Da ne govorim zopet o tem, da je postal prepričan, da lahko tudi on udari npr. svojo sestrico, če "ni pridna" ali "ne uboga".

d.

Gospa Anonimna, bodi torej prosim tako prijazna in mi pojasni svojo naslednjo trditev: " takšni otroci kot tvoji jasnika pa bodo problematični verjemi".

Hvala.

d.

David, a te lahko vprašam, zakaj si tako nestrpen do mnenja drugih Meni se zdi, da ima vsak pravico napisati svoje; raje svojo trditev podpri s primerom ali argumentom, pa bomo še tebe poslušali.

Pa kje sem nestrpen, daj mi prosim razloži ? Ali je nestrinjanje že nestrpnost ? Potem ste nestrpni tudi ostali. Jaz se samo trudim argumentirano (za razliko od nekaterih) zagovarjati svoje stališče, ker drugače bo tema preveč monotona . Pa tudi nobenemu nisem odrekal pravice da napiše kar mu paše, saj ni moj forum! Jaz pa tudi lahko .

En banalen primer pa sem itak že povedal: moj tastarejši jih je dobil po riti. Kasneje je z enako kaznijo grozil mlajši sestrici. In je grožnjo tudi uresničil, samo da je ni po riti ampak po glavi. In potem se je zagovarjal z mojim dejanjem - sestrica ga ni ubogala, tako kot on ni ubogal mene. Kaj mu naj rečem na to ? Naj mu razlagam, da jaz njega lahko, on pa sestrice ne ? Seveda, da bo razumel, malo morgen.

Še to: jaz si ne bi nikoli upal nekomu napisat, da bodo njegovi otroci problematični pa tudi če bi primer osebno poznal. Anonimna na primer si to upa. Ko na sarkastičen način prosim za utemeljitev pa sem obtožen obračanja besed. Saj to je vaš problem - NIMATE pametnih argumentov ZA eno po riti in potem se poslužujete pač drugih taktik. Jaz si to vsaj priznam - v 99,9% primerov ni bilo prav, da sem uporabil udarce, pa čeprav niso prizadeli omembe vredne fizične bolečine (če sploh). In žal mi je, da sem jih, ker sem imel druge možnosti za dosego enakega cilja. Ampak se bom raje potrudil in se v prihodnosti temu izogibal kot pa da iščem plehke izgovore za svoja dejanja.

Me pa zanima, glede na to kakšno mnenje imate o vzgojni literaturi, a strokovnjake na drugih področjih tudi tako omalovažujete, kot strokovnjake na področju vzgoje otrok ?

d.

< Sporočilo je popravil david -- 6.7.2006 13:04:06 >

Doma imam malega hudiceka. In priznam da ga se nisem nikoli po riti. Pa bi si mogoce zasluzil, pa se mi vseeno zdi tepenje otrok izhod v sili, ko stars vec ne ve kaj bi. Tepez se mi ne zdi vzgojni ukrep ampak izguba oblasti starsa samim nad sabo. Pravzaprav ko to berem, se cudim, glede na to kako slabih zivcev sem ze, da ga se nisem vdarila. Bi lahko odreagirala cist nagonsko.. Ne bom pa rekla, da tega ne bom nikoli naredila, ampak zaenkrat mi prav dobro uspeva z drugimi metodami. Metoda nasila enostavno ni moj stil in ce bom le lahko, bom vzgajala drugace. S tepezem ucis otroka, da je prav udariti da nekaj dosezes.

In ko laufa, me provocira, vidim v njegovic oceh, da me spravlja na rob. Prav isce reakcijo izgube zivcev. Se mi zdi, da bi najslabse naredila, da bi mu ravno to pokazala..da sem izgubila zivce. Takrat bi vedel, da je dosegel rob, da je zmagal. Vzgoja je igra moci, tepez je izguba nadzora in nerealnen prikaz moci - nadvlade nad otrokom.

Me je pa nekaj zbodlo. Pravzaprav sem pricakovala odgovore v stilu: "Ja sem ga. Mi je parkrat uslo.." Tole kar sem pa zasledila pa smrdi po redni uporabi. No saj, vsak po svoje.. Jakob je tepez osvojil v vrtcu od drugih otrok in od takrat kot da je drugi otrok. Vceraj je babico 5x vdaril. Najslabse bi bilo, ce bi ga vdarila nazaj. Mama je 25 let uciteljica in to tocno ve.

Ideje starsev kako lahko s pretepanjem so blesave. Sem ze videla otroke, ki so se starsem smejali, medtem ko so jih tepli po riti. Tepez je najbolj enostavna pot, pa tud malo truda je potrebno..

Ko sem enkrat Jakoba previjala, se je zvijal, skakal in sem cist popizdila. Sem ga ful trdno prijela in zakricala NE. Nikoli ne bom pozabila groze v njegovih oceh, ko se je vstrasil. Seveda se je pri tem polulal in hudo jokal. Nisem ga vdarila, pa mi je bilo vseeno hudo za to.

Ko bom zacela otroka mahati po riti se bom krepko vprasala kaj je narobe z menoj.. Pa da ne boste mislilil da koga obsojam. To je samo moje misljenje.

_____________________________

Gospa sem.