namreč kaj jaz doživljam.Skupaj sva 15 let,imava otroke.Jaz pa še kar nemirna.Vedno ko tako malo premlevam v svoji glavi,oz,vedno več mi misli gredo,kako je s partnerje,Me ima red,me še ljubi,po vseh teh letih,mi slučajno kaj prikriva,pa niti ne slutim.Nebi rekla da je to ljubosumje,kaj vem kaj je,venomer me neke čudne misli obdajajo.pa saj vem človeku ne vidiš nikoli v glavo.ampak kako vedet,kako 100 odstotno nekomu zaupat...Pa saj ni res,hvala da ste me brali

Naredi kaj zase in počutila se boš bolje.

najdi si nek hobi- aerobiko, tek, plavanje.. karkoli.. temu posveti dost časa in se boš počutila veliko bolje.. pejt s prijateljico na kavo, s psom na sprehod.. men to vedno ful pomaga.

Še sam sebi ne moreš zaupat 100%, kamoli drugim...

Nemir in dvomi izhajajo iz dvomov, ki prevevajo tebe...

Pa ti povej a ga maš tko rada,  a bi se še enkrat poročila z njim, če ne bi bilo vajine zgodovine, otrok ipd..
Marsikdo si ne bi izbral iste življenjske zgodbe, a sigurno ne živimo z nekom celo življenje samo zato, ker nam je vedno enako privlačen, vznemirljiv... Sej še sami nismo enaki celo življenje in si tudi nismo enako všeč. Ne vem zakaj bi pa partner moral biti CELO življenje enako zaupljiv, ljubeč in kar je takih občutljivih čustev.

So stvari o katerih nima  smisla razmišljat, ker je življenje kot enosmerna vožnja, kar nam pogosto ni jasno do njegovega konca.
Toplo priporočam  lenikin in biba12-in nasvet ...

lp,
S

get a life....hecam se


ne zdaj pa čisto resno, delaj na sebi idi na kake tečaje o samozavesti.....o partnerstvu o vezeh v družini, preberi kakšno dobro knjigo, pojdi na sprehod.....skratka, ne dovoli svojim mislim, da zabluzijo!

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

PRav je, da se tu in tam o tem sprašuješ, saj so to čisto normalni dvomi in razmišljanja. Bo ša kaj kmalu ugotovila, da to ne spremeni realne situacije. Torej, če se ima nekaj name zgoditi(npr. da te partner ne bo več tako ljubil ali ljubil nasploh ipd.) na to ne moreš čisto nič ali zelo malo vplivati. In s tem se obremejevati že sedaj, je škoda tvojega časa in živcev.

In...garanacije v življenju ti noben ne more dati(razen na stvari, kupljene v trgovini )



_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

S tem se pa strinjam in poskusi pregnat take misli, ker te bodo pahnile v samo še globlje razmišljanje in na koncu boš postala samo še ena živčna, ljubosumna razvalina. Oprosti, samo tako je moje mnenje. Bolj tuhtaš o nečem, bolj si v to "nekaj" prepričan.  

Po petnajstih letih ti kaj takega čisto pripada,pa saj imamo vsi vprašanja in dvome,to je del življenja.
Poskusi malo izprežt,saj najbrž otroci niso več majhni,res si vzemi čas zase. Nam ženskam prej ali slej prekipi,ker se razdajamo na vse konce,same zase pa ne naredimo nič.Potem so pa še drugi krivi,ker se mi ne znamo organizirat,to je žal čista resnica,ki jo doživljamo prav vse,ko nas zašne matrati naš EMŠO.

Meni recimo, se tvoja vprasanja in tvoji dvomi niti v sanjah ne bi mogli zgoditi.. ker mi je to cist nepommebno..
Mi se ljubi? To je nemogoce vprasanje.. ker prvic mi sploh ni cist jasno kaj to ljubezen.. in nti ne pricakujem da bi to partnerju bilo jasno, ker tega po mojem ne ve noben Zemljan..

Ce ti kaj prikriva.. ?! Jah.. mogoce ti, mogoce ti ne.. in tudi tukaj od partnerja ne pricakujem da mi nikoli nic ne prikriva.. ker to je skor nemogoce..

100% zaupat.. pa kot pravi Nivess.. ne mores niti sebi..

Vcasih sem mogoce jaz bil tko idealist.. in sem to navlaku vlacu skozi life.. ampak to je zgolj navlaka.. Zdej, ko vem, da ne rabim biti idealen.. niti nocem biti... ker biti idelane je nekaj najbolj dolgocasnega.. in nekaj najbolj mrtvega..  mi je full lepse.. in boljse..

Tko da... ne obremenjuj se s temi neumnostmi.. Ce mu kaj ne bi pasalo.. bi ze odsel..

Če je srečen, je vse ok. Zakaj bi delali problem tam, kjer ga ni?

Pa saj se vidi, če te ljubi. To vidiš vsak dan. Drobne pozornosti, pogovori, zaupanje ... kaj še hočemo več?

Če skupaj rastemo, je vse ok. Tiste velike besede - "ljubim te", pa niso kaj dosti vredne.

In res se nima smisla s tem razbijati glavo ali spraševat drugih. Pa ga vprašaj, če bi bil spet mlad, ali bi se hotel spet odločiti zate, če bi takrat vedel, kaj ga čaka. Pogovarjajta se, če si skeptična.
Samo če mu ne verjameš, potem je pa res brez veze, da ga kaj sprašuješ.

In kaj sedaj? Odnos je treba stalno gojiti. Kaj bi pa sedaj rad počel? Začinita si življenje in si zaupajta, kaj želita sedaj. Nikoli ne spustita v svoj odnos sive vsakdanjosti, zmeraj je treba nadaljevati, vnašati kaj novega, odnos mora biti stalno živ, ne pa da se ustavi nekje na mrtvi točki, da bi življenje lahko postalo dolgočasno. Vedno naprej, naprej ...

Nama se kar dogaja in po dobrih 18-ih letih imava še toliko planov, da nama je še sto let premalo ... skupnih planov, seveda.


_____________________________

Ljubi svojega moža kot Boga in ti mož, svojo ženo kot Boginjo. Pri tem ni žrtev in nič nam ni težko.

Jaz se čist strinjam s tjazyjem. In meni se kaj takega tudi ne bi zgodilo, da bi mlela take neumnosti po glavi. Zakaj? Ker to, ali me ljubi ali ne, itak čutiš, ni treba zato nekih dokazil posebne sorte. Če te ne ljubi (dovolj za tvoje pojme), potem to tudi čutiš. Imaš vsa potrebna čutila za to.

Če mi kaj prikriva? Zagotovo vsak človek drugemu kaj prikriva, ampak dokler v svoji duši veš, da te ljubi, dokler si ob njem srečna, kakšen smisel ima tako spraševanje? Naj prikriva, če mu paše, njegov problem. Če pač ne bi bila srečna en ob drugem, bi pač šla narazen. Za oba bi bilo v tem primeru to dobro. Sicer bi bila še naprej neserčna drug ob drugem, a ne.

Zaupat? Ja, seveda lahko zaupaš, zaupaš zaradi sebe. Če dvomiš, vnaprej človeka določiš za nezaupanja vrednega. Če pa ti ne zaupaš, ne moreš pričakovat, da bo on tebi. Te reči so vzajemne. Vendar zaupat ne pomeni, da boš nesrečen, če bo nekdo zaupanje izneveril. Pač bo, zato se ne boš sekiral kaj dosti. Saj v bistvu težko kdo res hudo izrabi zaupanje, če ti tega ne dojemaš v svoji glavi tako. Mislim škodit ti ne more prav veliko nihče, če ti tega tako ne dojemaš. Kaj si mislila pod zaupanje? Npr. zaupaš partnerju, da ti bo zvest. Če ti pač ni, vzameš v zakup in greš dalje, brez njega. Ali si mislila, da neki prijateljici poveš zaupne reči, ona jih pa raztrobi naprej? In kaj potem, če vedo o tebi vsi vse? To pa res ni nekaj, za kar bi se človek sekiral - razen, razen če sebi nisi odpustil svojih lastnih bedarij, ki si jih kdaj naredil. Vidiš, torej imaš problem zaradi sebe, ne zaradi nekoga, ki si mu zaupal. Pri vseh rečeh boš prišla do iste ugotovitve, da je daleč najboljše zaupat, ker nezaupanje pelje samo v probleme s samim sabo. Torej zaupam ljudem - zaradi sebe, ker mi je tako bolj enostavno živeti življenje. Je pa res, da če hočeš zaupat, moraš najprej zaupat sebi, da nimaš prav veliko kompleksov.

Vsedi se, globoko vdihni, se nasmej svojim vprašanjem, si povej joj, kaj vse za enih misli naši možgani ustvarijo, pa odidi brezskrbno v nov dan. Ker verjami 15 let zdržat ob nemirnem človeku, pomeni ljubiti to bitje.


_____________________________

Pusti soncu srce, naj hrepenenja polete,
pusti sanjam vso svobodo, pusti soncu srce ...

Zvezde se ne sramujejo, da se zdijo kresnice.

Jaz pa na take stvari gledam tako, da se nima smisla sekirat za take stvari, če me vara, če me ljubi, če, če ...
V bistvu moraš najprej sama vedeti, če si srečnna v takšnem življenju, kot ga imaš. Če si srečna, potem uživaj ta občutek sreče in ne deprimiraj se s tem, če se slučajno dogaja nekaj, kar ti ne veš. Se mi zdi brez smisla se obremenjevat s slabimi stvarmi, še posebej če jih ni!

_____________________________

I´ve got mommy wrapped arround my finger...

Jaz se tudi kdaj pa kdaj sprašujem kaj takega, pa sva šele 4 leta skupaj in imava čudovito devetmesečnico.

Ampak mi vse moje dvome in čudne misli prepodi on sam , ko pride domov in mi vedno znova pove kako me ljubi. Mu pa še vedno ne zaupam 100%. Zaupam pa mu 99%, tisti en procent pa je shranjen pri meni.

Ker jest pravim tko, še noben se ni nobene branu če se mu je ponujala, vsaj jaz ne vem za nobenga ki bi se je branu.

_____________________________

Love is in di er.