sem bolj panične sorte človek in mi je na trenutke zalo hudo, ampak si ne morem pomagat!!!namreč vse me prevečskrbi. skrbi me, da naš tamali ne sliši, da ne vidi dobro, pa čeprav je blo na pregledu vse ql, pa čeprav vidim , da gleda svojo ribico nad previjalno in jo posluša. pol se pa enkrat noče obrnit al pa me pogledat sem pa cela panična, da je kaj narobe z njim, pa me vse skrbi, pol pa že berem vse knjige, pa revije! moj je že čist jezn , ko vidi , da spet bulim v knjige!!:((
men je pa tk hudo, pol pa kr fursiram tamalega, da naj gleda , pa posluša, sam , da bi bla js zadovoljna!!!
a ima katera kak nasvet oz. vsaj kakšno tolažilno besodo zame???
lp

me zelo spominjaš name 8)... mož ima čist prav ko je jezn, jaz mojemu šele zdaj dam prav...
poskusi se nekak prepričat, da se vsak otrok razvija s svojim tempom -mal hitreje al pa mal počasneje, v končni fazi pa dokler so zdravniki nad njim navdušeni, moraš bit tud ti :duda::duda:.. sicer je pa boljš kakšno stvar prej kot prepozno vidt..ampak ne pretiravat..
nasvet - določi si samo en dan v tednu ko lahko gledaš v razvnojne knjige ;) pa ne boš mogla tolk velik razmišljat :rozica:

Si zelo skrbna mamica, ampak moraš vedet, da to ne vpliva prov dobr na otročka, če si preveč. Zdejle sta zlo povezana, in čuti tvojo zaskbljenost, in se tut sam ne počuti okej potem. Uživaj v tem, kar zmore in ga imej rada tazga kot je. Za dosežke mu ploskaj, za pomanjkljivosti pa zamiži na en uč. Dokler ni res kej narobe, ne skrbi, vse se pokaže.;)

Lej kok lep sonček je uzuni, sprosti se malo, pejt na zraj in misli na morje al pa hribe, kar maš rada.

Sem čisto ista kot ti :(, pa še samo dva dni sta najina :duda: narazen ( moj je starejši)....sluh so mu preverili že v bolnici, pa sem še zmer posrana, pa tist vrtiljak tud gleda, ampak mene je tud strah včasih, pa sploh ne berem razvojnih knjig!