Naš 19-mesečnik je pa začel kot za stavo metat stvari z vso silo ob tla. In tote  lepo gleda v oči in bliskovito zagrabi prvo stvar, ki mu je pri roki in jo zabriše ob tla in čaka na reakcijo. Toliko mi je jasno, da preiskuša meje in da gre verjetno za razvojno stopnjo, ampak me zanima kako reagirate ob takih primerih.

mi smo začeli z ohlajanjem po sistemu mali vragci pa mu potem razložimo, da se ne sme itd, ampak kakega posebnega efekta ne vidim...

To se mi zdi kar v redu pristop, ampak je res treba bit ful dosledn in vztrajen. Ko nekaj vrže, uporabite res strog glas in potem na ohlajanje. Koliko časa pa že to izvajate? Ker saj tudi po TV vidiš, da traja kar nekaj dni, da skužijo otroci kako to gre.  Pa še to...enkrat nam je na enem predavanju gospa rekla...so stvari, ki se enostavno morajo ali pa ne smejo. Nič nagrade, nič groženj, nič podkupovanj. To se ne sme in pika.

komaj smo začeli. Misim, da je šel 3x v enem tednu na ohlajanje. Po 1 minuto. Je kr sedeu tam revček

Jih je res včasih mal težko gledat tam, ko tako sedijo . Ampak pri nas to še najbolj zaleže. Pa da res sam sebe kontroliraš, da ne znoriš, ko mu že n-tič poveš, da nekaj ne sme . Čeprav je to včasih kar težko. Ampak se mi zdi, da če si ti miren, tudi pri otroku ne izzoveš še novih "komplikacij".

če pop***iš, si gotov, pol je mulc že zmagal. Ohranjat mirne živce je pa tako težko, je potrebno res imeti samokontrolo. Sicer se nam pa vsakodnevno ponujajo možnosti, da na njih vadimo kako ohranit mirne živce, ane ;).
Pri nas najbolj deluje, da čim manj komentiram. Kadar se spuščam v neke (meni) logične razprave, zakaj naj že vendar neha delat to ali ono, je to kot da bi mal veter pihal mimo. Bolj pali, da mirno in jasno opozorim, brez nadaljnega besedičenja. Potem tudi kazen, če otroka doleti, največ zaleže, ker otrok v miru razmišlja kaj je zamočil pz zakaj je mama huda. Pa še, manj hudo ti je, ko mora odsedet svoje, ker si tako ponosen nase, da ti je ratalo mirno speljat.

Ja metanje in uničevanje stvari je pri nas absolutno prepovedano, ker kar pike dobim, ko vidim polomljene igrače. Tako da, ko je našo začela trma razmetavat, ko je metala stvari po tleh, če ni dosegla svojega ... takrat sem jo prijela za roko, odpeljala do stvari, ki jo je vrgla na tla, ji s strogim glasom povedala, da se to ne dela in da naj stvar pobere ... včasih je pobrala takoj, včasih pa se je še pol ure drla zraven, ampak popustila nisem in jo je hitro minilo.

Naš mali (zdaj 20m) je mel podobno foro nekaj tednov nazaj. Prvič sem ga ostro opozorila, da igrač (metal je samo igrače) ne mečemo in če bo ponovil, bo šla igrača "počivat" na omaro. Ko je igrača drugič letela na tla, sem jo vzela. Prvič je za to igračo vrgel še 4 druge, vse sem lepo zložla na omaro, na njemu vidno mesto. Potem je bla pa panika, ko je želel enega od teh počivajočih avtkov nazaj. Sem mu razložla, da bo nekaj časa avto ostal tam, ker ga je prej vrgel. Itak da je bil jok in stok, ampak sem vztrajala in mu vse skupaj vrnila po kaki uri (vmes se je že umiiril in pozabil na te avtke). Od takrat je nekajkrat še poskusil metat igrače, ampak je opozorilo, da bodo šle počivat na omaro, zaleglo. K sreči... Je pa res, da je precej prilagodljiv in vodljiv otrok (zaenkrat).

negativno vedenje lahko ali ignoriraš ali kaznuješ. KO bo nekaj vrgel na tla se obrnio stran, naredi se kot da nisi vidla, pa boš videla kako bo. On itak čaka tvojo reakcijo in če bo mislil da tebe to ne zanima, te ne razkuri, mogoče tega ne bo več počel. AMpak potem hitro najdejo kaj drugega. 

Pri nas smo tudi imeli ta problem. Ker z pogovorom, kaznijo, odstranitvijo igrač nisem ničesar dosegla, sem ga ob naslednjem metanju igrač opozorila, da naj pobere in pospravi, sicer jih bom vrgla v smeti. Dvakrat sem ga opozorila, ker seveda ni bilo učinka, sem jih vrgla direktno v kontejner.
Eno uro se je užaljeno jokal, od takrat dalje imamo mir, ker ve, da bom grožnje tudi izpolnila. Njemu ni bilo mar, če sem igračo postavila nekam na omaro, ker je itak vedel, da jo bo čez uro dobil.

< Sporočilo je popravil lulu19 -- 24.11.2010 15:07:15 >

Pri nas pa ni problem metanje igrač, pač pa udarjanje z roko, ali z igračami. Ko jo skregam, se mi pa smeji.
Kako odreagirat? Do sedaj se mi je še vedno smejala in seveda ni nehala. Stara je 18 mesecev, tako da neko ohlajanje mislim, da ne bi imelo posledic.

Sem kar staro temo odprla, kjer je bilo že nekaj stvari napisanih. Naš bo star 14m in tole počne že nekaj časa, s tem, da se je intenzivnost povečala. Sem mu razlagala, prosila, da pobere, vzela igračo in dala tako, da jo vidi, ignorirala in enkrat sem ga malo celo poritki, ko je vrgel daljinca. Nič ne pomaga.

Ne vem kolikokrat se ponovim, da se to ne dela, on se smeji in akcija naprej - kar pride pod prste leti po tleh. Igrač ne meče zato, ker bi trmal, ampak kar tako, za igro. Se mi zdi, da včasih prav ves napor vloži v to, da bi mi zbil krožnik iz rok, ko mu dajem jest.

Sem se malo zanimala in to naj bi bila kao faza in da ni potrebno to igro prekinjati. Če letijo po tleh krožniki, pribor, flaške pa res ne morem pustit, da kar meče ali pa večje igrače.

Kako dolgo ta faza traja?

pri nas je trajalo do 16ega meseca-lih danes sem z zadovoljstvom ugotovila, da ko ugrizne zemljo, jo odlozi na mizo prej jo je vedno na tla zabrisal; tudi v vozicku.
je pa res, da sem ponavljala ko stara plosca, da "ko ne rabimo, odlozimo na mizo". in nikoli, res nikoli nisem pozabla rect "bravo", ko je (takrat se) slucajno odlozil na mizo.

kar se pa kroznikov in podobnega tice-dokler ne vidis, da je metalna faza mimo, enostavno ne dajes na doseg rok.

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm